Nahajate se tu: Domov Destinacije Afrika Etiopija
Osnovni podatki

Etiopija

Uradni jezik: amharščina
Državna himna: Vedefit gesgeši voude henate Itjop'ija (Korakaj naprej, draga mati Etiopija)
Glavno mesto: Adis Abeba
Površina:1.127.127 km²
Prebivalstvo: 91.195.675
Gostota: 82,6/km²
Valuta: etiopski bir
Časovni pas: UTC +3
Vrhnja internetna domena: .et
Nacionalna klicna koda: ++ 251

Cepljenje in zaščita
Bolezen Cepljenje
Meningokokni meningitis
Tifus
Tetanus
Steklina
Hepatitis B
Malarija
Rumena mrzlica
Hepatitis A

Več o posamezni bolezni lahko izveste s klikom na željeno povezavo.
Za dodatne informacije o cepljenju pa se z miško postavite na željen vnos v desnem stolpcu.

O državi

Federativna demokratična republika Etiopija je celinska država v severovzhodni Afriki. Država na severu meji na Eritrejo, na severovzhodu na Džibuti, na vzhodu na Somalijo, na jugu na Kenijo in na zahodu na Sudan.
Staro udomačeno ime za Etiopijo je Abesinija.
Starodavna etiopska monarhija, edinstvena med afriškimi državami, je ohranjala svojo kolonialno neodvisnost skozi vso zgodovino razen v času 2. italijansko-abesinske vojne, ob krvavi italijanski zasedbi države med leti 1936 do 1941.

Zgodovina
Leta 1974 je vojaška uporniška skupina Derg odstavila cesarja Hajla Selasija I. (vladal od leta 1930) in ustanovila socialistično državo. Vojaški režim je zaradi krvavega državnega udara, uporov, velikih suš, lakot in velikega števila beguncev leta 1991 strla zveza uporniških sil, Etiopska ljudska revolucionarna demokratična fronta (EPRDF). Leta 1994 so sprejeli ustavo, leta 1995 pa so bile prve večstrankarske volitve. Obmejna vojna z nekdanjo odcepljeno etiopsko deželo Eritrejo, ki se je začela maja 1998, je okrepila vladajočo zvezo, vendar je prizadela državno gospodarstvo, ki je eno najsiromašnejših na svetu.

Etiopija je upravno razdeljena na 9 etničnih upravnih pokrajin (astedader akababivač, ednina - astedader akabibi) in na 2 samostojni mesti (označeno *): Adis Abeba*, Afar, Amhara, Benišangul/Gumaz, Diredava*, Gambela, Hararge, Oromia, Somali, Pokrajina južnih narodov, nacionalnosti in ljudstev, Tigre.
Zdravstvena tveganja

STRAN V DELU!

Priporočljiva rutinska cepljenja: Če niste bili cepljeni za ošpice, mumps, rdečke (MMR), DI-TE PER (davica, oslovski kašelj, tetanus) in poliovirus.

Rumena mrzlica: Etiopija zahteva cepljenje proti rumeni mrzlici za vse potnike, ki potujejo z dežel, kjer je prisotna rumena mrzlica.
Priporočila CDC: za vse potnike, starejše od 9 mesecev.
Cepiti se je potrebno 10 dni pred potovanjem in v 10-letnem intervalu, če je nadaljevanje tveganja.

Hepatitis A: Cepljenje proti hepatitisu A je priporočljivo za vse potnike, ki potujejo ali delajo na področjih z srednjim ali visokim tveganjem za prenos virusa  hepatitisa A, kjer so lahko izpostavljeni virusom preko vode ali hrane.  Primeri obolenj s hepatitisom A na potovanju se lahko pojavijo tudi med potovanji v države v razvoju, za katere že obstajajo standardni potovalni načrti z ustaljenimi nastanitvami in prehranjevalnimi navadami.

Hepatitis B: Cepljenje proti hepatitisu B je priporočljivo za vse potnike, ki potujejo ali delajo na področjih s srednjim ali visokim tveganjem za prenos virusa (HBV), še posebno za tiste, ki so lahko izpostavljeni kontaktu s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami, imajo spolne odnose z lokalnim prebivalstvom ali se lahko okužijo pri zdravljenju (npr. pri nesrečah…).

Tifus: Cepljenje proti tifusu je priporočljivo za vse potnike, ki potujejo ali delajo na področju vzhodne Afrike, še posebej za tiste, ki bodo obiskali manjša mesta, vasice in podeželje ter dalj časa ostali pri prijateljih in sorodnikih, kjer so v večji meri izpostavljeni okužbi s tifusom preko hrane in vode.

Meningitis: Cepljenje proti meningitisu je priporočljivo, v kolikor nameravate obiskati dežele, kjer poročajo o epidemijah meningokokne bolezni med decembrom in junijem.

Steklina: Cepljenje proti steklini je priporočljivo samo za določene skupine potnikov, ki preživijo veliko časa zunaj, posebej v ruralnih predelih in sicer pri aktivnostih, kot so: kolesarjenje, kampiranje ali pohodništvo.  Prav tako je cepljenje proti steklini priporočljivo za potnike z značilnimi poklicnim tveganjem (npr. veterinarji), za dolgotrajne potnike in osebe, ki živijo na področjih z visokim tveganjem izpostavljenosti; za potnike, ki so vključeni v aktivnosti, ki jih lahko pripeljejo v direkten stik z netopirji, mesojedimi živalmi in drugimi nevarnimi sesalci. Posebej ogroženi so otroci, ker se radi igrajo z živalmi, lahko prejmejo več ugrizov ali pa o njih ne poročajo.

Polio: Priporočeno za odrasle potnike, ki so prejeli primarno serijo ali inaktiviranih poliovirusov (IPV) ali oralno polio cepivo (OPV). Priporočamo dodatni odmerek IPV pred odhodom.

Malarija: Področja Etiopije z malarijo. Vsa področja pod 2.500 m (<8.202 ft). Ni je v Addis Ababi.

V kolikor potujete v predele Etiopije z malarijo, svetujemo, da se pred potovanjem o ustrezni zaščiti posvetujete z zdravnikom v Ambulanti za potnike.

Poti za preprečevanje malarije:
·    predpisana antimalarična zdravila
·    uporaba repelentov, dolga oblačila za zaščito pred piki komarjev
·    prenočevanje v klimatiziranih in dobro zaprtih sobah ali pod zaščitnimi mrežami

Posebno opozorilo:
Klorokin ni učinkovito antimalarično zdravilo v Etiopiji in naj ga ne bi uporabljali.

Dobro je vedeti

Lega in površje
Etiopija leži v Vzhodni Afriki, večinoma v Etiopskem višavju. To je v podlagi zgrajeno iz kristalastih skrilavcev in gnajsov ter prek njih odloženih mezozojskih apnencev in peščenjakov, te pa prekrivajo 300-3000 m debeli izlivi bazaltne lave(ok. 400.000 km²) iz terciarnega obdobja, ko se je začel ugrezati Etiopski tektonski jarek. Na višavju prevladujejo širne visoke planote (2000-2500 m nad morjem.), vanje pa so reke zarezale do 2000 m globoke, neprehodne soteske; nad višavje se dvigajo bazaltni platoji in ugasli ognjeniki. Etiopski tektonski jarek preseka višavje na dve enoti: višji zahodni del, ki se prek obsežnih hribovij spušča proti kotlini ob Belem Nilu, ter nižji vzhodni del, ki se proti jarku in Danakilski kotlini spušča s strmim, tektonsko dvignjenim robom proti jugu in jugovzhodu pa zlagoma prehaja v uravnjeno in nižje Somalsko višavje. Na skrajnem jugovzhodu je planota Ogaden na okoli 500 m nadmorske višine. Z izrazitimi strukturnimi stopnjami se spušča v nižjo Somalijo. Severovzhodni del Etiopije obsega Danakilsko kotlino, razširjeni, tektonsko ugreznjeni del Etiopskega tektonskega jarka, ki se tu združi z Rdečemorskim tektonskim jarkom. Osrednji del kotline leži pod morsko gladino (jezero Asal, -116 m), na njenem dnu in in v Etiopskem jarku pa so številna slana jezera, delujoči ognjeniki in vroči izviri, kar priča o zelo živahnih tektonskih premikih, s katerimi se vzhodnoafriški rog ločuje od preostale Afrike.

Podnebje
V Danakilski kotlini je puščavsko, z zelo visokimi temperaturami (nad 50° C) in malo padavin (pod 200 mm). Na višavju je podnebje tropsko, vendar se z višino naglo spreminja. Ločimo tri izrazite višinske pasove:
• kola (do 1800 m; srednje letne temperature: (20-28° C)
• woina dega (1800-2400 m; srednje letne temperature: 16-18° C)
• dega (nad 2400 m; srednje letne temperature: 12-16° C). Višavje dobi precej padavin, vendar so količine zelo odvisne od lege. Večina padavin pade od junija do septembra, ko je Etiopija pod vplivom vlažnih jugovzhodnih pasatov, največ na jugu (1500-2000 mm), na severu pa 1000-1500mm.

Vode
Največja reka je Modri Nil (1460 km); izvira iz jezera Tana (1830 m nad morjem, 3673 km²). Reke v jugovzhodnem delu v sušni dobi večinoma presahnejo, razen največjih, med drugim Šebele (Shebele) (1820 km) in Genale (875 km). V Etiopskem tektonskem jarku in v Danakilski kotlini so številna slana jezera brez odtoka v morje. Tja se stekajo reke iz okoliških višavij, med drugimi Avaš (Awash) (1200 km) in Omo, največji pritok jezera Turkana.

Tla in rastje
Na višavju so zelo rodovitna tla na ognjeniških kamninah (andosoli), vendar so zelo prizadeta zaradi erozije tal. V Danakilski kotlini prevladujejo slana puščavska tla in jermosoli, na Somalskem višavju in na zahodu pa savanska tla (vertisoli). Rastje je na Somalskem višavju nizkotravna savana, ki proti Danakilski kotlini prehaja v puščavo. Na Etiopskem višavju je rastje do 1800 m nadmorske višine tropski gozd. Med 2000 m in 3000 m so nekdanji gorski gozdovi skoraj povsem izkrčeni, tako da prevladujejo odprte travne površine s polji in skromnimi zaplatami gozda. Nad 3000 m pa prevladujejo pašniki. Gozdovi pokrivajo 13% površine.

Gospodarstvo Etiopije
Etiopija sodi med najrevnejše države na svetu, saj ok. 80% prebivalstva živi v veliki revščini, kar 89% delovne sile pa se preživlja s samooskrbnim kmetijstvom. Po 1991 so ob pomoči mednarodne skupnosti razmeroma uspešno izpeljali prehod v tržno gospodarstvo z liberalizacijo cen, zmanjšanjem državnega nadzora nad gospodarstvom in privatizacijo večjih podjetij, vendar to ni prineslo korenitih sprememb v kmetijstvu. Poleg težavnih razmer za kmetovanje (nezanesljive padavine, erozija tal, zastarele metode pridelovanja) ga pesti še pomanjkanje prometnic, tako da ne morejo zagotoviti niti dovolj hrane za domače potrebe.

Kmetijstvo
Etiopija ina 12,5 milijonov hektarjev njiv in trajnih nasadov (11% površine) ter 22,7 milijonov hektarjev travnikov in pašnikov (20% površine). Na višavju prevladujejo majhne samooskrbne kmetije (polovica ima manj kot 1 hektar obdelovalne zemlje), ki za lastno prehrano pridelujejo tef, koruzo, sirek, ječmen, proso, krompir in arašide ter gojijo nekaj živine (govedo, koze, konji), za prodajo pa kavo (246.000 ton, 6. na svetu; 64% vrednosti izvoza), bombaž in oljnice. V savanskem pasu na jugu je poglavitna dejavnost živinoreja, predvsem govedoreja (29,9 milijonov glav goveda, 7. na svetu) in ovčereja (21,7 milijonov glav), v puščavskem svetu na severovzhodu pa redijo predvsem koze in kamele.

Gozdarstvo
Etiopija ima 15 milijonov hektarov gozdov (13,3% površine), vendar večinoma v težko dostopnih gorskih dolinah in na jugozahodu, povsod drugod pa je gozd izkrčen in degradiran, saj je za večino prebivalstva edini vir kurjave.

Rudarstvo in energetika
Zaenkrat niso našli pomembnejšega rudnega bogastva. Pridobivajo samo kuhinjsko sol iz slanih jezer v Danakilski kotlini ter nekaj zlata (pokrajina Sidamo na jugu) in patine na zahodu (Yubdo). Instalirana moč elektrarn je 464MW; 88% energije pridobijo v hidroelektrarnah (predvsem na reki Awash), 6% v termoelektrarnah in 5% iz geotermalne energije v Etiopskem tektonskem jarku. Industrija
Je skromno razvita, namenjena samo domačemu trgu, zaposljuje manj kot 2% delovne sile in prispeva ok. 8% BDP; večina je v Adis Abebi in Dire Dawi. Poglavitne panoge so tekstilna, živilska (sladkor, rastlinska olja, brezalkoholne pijače), usnjarska, obutvena in tobačna industrija ter industrija gradbenega materiala.

Turizem
Velike možnosti za razvoj turizma (slikovita pokrajina, kulturne znamenitosti, narodni parki) so slabo izkoriščene zaradi pomanjkanja prometne in turistične infrastrukture (102.000 tujih turistov na leto).

Promet
Cestni promet: cest je 19.400 km (15% asfaltiranih). Cestno omrežje je zelo redko, še posebej malo je lokalnih cest. Najpomembnejše so ceste Adis Abeba – Asmara (759 km), Dese – Džibuti (523 km) in Adis Abeba – kenijska meja (801 km). Železniški promet: 782 km dolga etiopsko – džibutijska železniška proga (razmik med tiri 1000 mm), zgrajena 1897-1917. Ladijski promet: kljub sporazumu Etiopija od 1998 ne uporablja več eritrejskih pristanišč Aseb in Mits'iwa; večina prometa poteka skozi pristanišči Džibuti in Mombasa. Letalski promet: Mednarodni letališči sta Adis Abeba in Dire Dawa, imajo pa še 29 manjših letališč. Nacionalni prevoznik je Ethiopian Airlines.

Demografija Etiopije
Število prebivalcev Etiopije se po katastrofalnih sušah in lakoti (1968-74 ter 1984) zelo hitro povečuje, še posebej v mestih zaradi vse močnejšega priseljevanja s podeželja.
Vodilno državnotvorno in kulturno vlogo v etnično zelo raznoliki državi (okoli 70 jezikov) imajo semitski Amharci (30 %); živijo v osrednjem delu Etiopskega višavja, govorijo amharsko in uporabljajo posebno amharsko pisavo. Sorodni so jim Tigraji v severnem delu višavja (7 %) in Guragi južno od Adis Abebe (5 %). V vzhodnih in južnih delih živijo kušitska ljudstva, predvsem Oromi v južnem delu Etiopskega višavja (31 %, tudi Gali), Somalci v Ogadenu (4 %), Sidamoji na jugozahodu (3 %) in Afariji v Danakilski kotlini. V nižjih legah na zahodu živijo še nilotska in sudanska ljudska; rasno, jezikovno in kulturno se zelo razlikujejo od drugih prebivalcev Etiopije (mdr. Meeni, Nuerji in Gumuzi).
Po veroizpovedi so prebivalci etiopski kristjani (34 %), sunitski muslimani (30 %), pripadniki tradicionalnih verstev (12 %), katoličani in protestanti. Pomembno državnotvorno in kulturno vlogo ima etiopska pravoslavna cerkev, ki je bila do 1959 del koptske cerkve v Egiptu, nato pa se je povsem osamosvojila; pripadajo ji Amherci in Tigraji ter del Oromov. [Islam] je razširjen zlasti med kušitskimi ljudstvi na vzhodu in jugovzhodu.

Poselitev
Okoli 70 % prebivalcev živi na višavju v pasu woina dega. Tam je gostota 30-60 prebivalcev/km², na najbolj ugodnih območjih pa 100-350 preb./km². Največja zgostitev je na območju Adis Abebe, tja je usmerjen močan tok priseljencev s podeželja (obsežna barakarska naselja). Med vojaško diktaturo so prebivalstvo z gosto naseljenega višavja nasilno preseljevali na redko poseljene, nižje dele na jugozahodu (v letih 1984-85 so preselili okoli 600.000 ljudi).
FAQ

hepatitis

 
Osebna orodja