Nahajate se tu: Domov Destinacije Afrika Tunizija
Osnovni podatki

Tunizija

Uradni jezik:
arabščina
Državna himna: Himat Al Hima, Ala Khallidi
Glavno mesto: Tunis
Površina: 163.610 km²
Prebivalstvo: 10.032.050 

Gostota: 63/km2
Valuta: tunizijski dinar
Časovni pas: UTC +1
Vrhnja internetna domena: .tn
Nacionalna klicna koda: ++ 216

Cepljenje in zaščita
Bolezen Cepljenje
Tifus
Tetanus
Steklina
Hepatitis B
Rumena mrzlica
Hepatitis A

Več o posamezni bolezni lahko izveste s klikom na željeno povezavo.
Za dodatne informacije o cepljenju pa se z miško postavite na željen vnos v desnem stolpcu.

O državi

Republika Tunizija (tudi samo Tunizija) je arabska in muslimanska država, umeščena ob Sredozemsko morje na severnoafriški obali. Njeno glavno mesto je Tunis. Je najvzhodnejša in najmanjša med tremi atlaškimi državami (Maroko, Alžirija, Tunizija). Meji na Alžirijo (s svojo zahodno mejo) in Libijo (s svojo vzhodno in južno mejo). Štirideset odstotkov dežele zasedajo obronki puščave Sahare, preostalo območje pa razmeroma rodovitna zemlja in lahko dostopne obale. Ta območja so igrala pomembno vlogo že v antičnem času, iz česar posebno izstopa feničanska kolonija Kartagina, pa tudi kot skladovnica žita za kasnejše rimske koloniste. Ime Tunis naj bi izviralo iz berberskega jezika, pomenilo pa naj bi rtič.

Tunizija je upravno razdeljena na 24 governoratov: Ariana, Béja, Ben Arous, Bizerte, Gabès, Gafsa, Jendouba, Kairouan, Kasserine, Kebili, Kef, Mahdia, Manouba, Medenine, Monastir, Nabeul, Sfax, Sidi, Siliana, Sousse, Tataouine, Tozeur, Tunis, Zaghouan

Geografska delitev
Tunizijo geografsko delimo na štiri osnovne regije. Sever države leži na razmeroma visokih obronkih gorovja Atlas, kjer vrhovi gora segajo od 610 do 1520 metrov. V posameznih nižjih območjih te regije, predvsem v dolini edine velike tunizijske reke Majardah, se nahaja rodovitna zemlja. Južno od te najbolj severne regije najdemo veliko planoto povprečne višine 610 metrov. Dalje na jug ozemlje zasedajo velika slana jezera (imenovana chott ali shatt), od katerih je večina suhih skozi sušni del leta. Celotna južna tretjina države pa leži v polsuhih in suhih območjih severne Sahare.

Zgodovina Tunizije
Ob začetku pisane zgodovine je bila Tunizija naseljena z berberskimi plemeni. Obalo so v 10. stoletju pr. n. št. naselili Feničani. V 6. stoletju je svoj višek dosegla Kartagina, a je bila v 2. stoletju pr. n. št. premagana v vojnah z Rimom in tako to ozemlje postane ena od rimskih provinc. V 5. stoletju so se tu naselili Vandali, nakar so v 6. stoletju sem prišli še Bizantinci. Arabci so zasedli to področje v 7. stoletju; vladali so z uspehom, z raznimi berberskimi upori. Vladanje Aglabidov (9. stoletje) in Ziridov (od 972), berberskih naslednikov Fatimidov, je bilo posebaj uspešno obdobje.

V 12. stoletju so Normani iz Sicilije za nekaj časa zasedli tunizijsko obalo. Leta 1159 so Tunizijo zasedli Almohadi, kalifiu iz Maroka. Nasledili so jih berberski Hafsidi (1230-1574), pod katerimi je Tunizija uspevala. V zadnjem obdobju njihovega vladanja je Španija zasedla mnoga obalna mesta, a jih je pozneje ponovno zasedel Otomanski imperij. Pod Turki je Tunizija uživala skoraj popolno neodvisnost. 12. maj 1881 je postala francoski protektorat. Leta 1956 je razglasila neodvisnost in od takrat sta jo vodila dva predsednika.
Zdravstvena tveganja

STRAN V DELU!

Priporočljiva rutinska cepljenja: Če niste bili cepljeni za ošpice, mumps, rdečke (MMR), DI-TE PER (davica, oslovski kašelj, tetanus) in poliovirus.

Hepatitis A:
Cepljenje proti hepatitisu A je priporočljivo za vse potnike, ki potujejo ali delajo na področjih z srednjim ali visokim tveganjem za prenos virusa  hepatitisa A, kjer so lahko izpostavljeni virusom preko vode ali hrane.  Primeri obolenj s hepatitisom A na potovanju se lahko pojavijo tudi med potovanji v države v razvoju, za katere že obstajajo standardni potovalni načrti z ustaljenimi nastanitvami in prehranjevalnimi navadami.

Hepatitis B:
Cepljenje proti hepatitisu B je priporočljivo za vse potnike, ki potujejo ali delajo na področjih z srednjim ali visokim tveganjem za prenos virusa (HBV), še posebno za tiste, ki so lahko izpostavljeni kontaktu s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami, imajo spolne odnose z lokalnim prebivalstvom ali se lahko okužijo pri zdravljenju (npr. pri nesrečah…).

Tifus:
Cepljenje proti tifusu je priporočljivo za vse potnike, ki potujejo ali delajo na področju severne Afrike, še posebej za tiste, ki bodo obiskali manjša mesta, vasice in podeželje ter dalj časa ostali pri prijateljih in sorodnikih, kjer so v večji meri izpostavljeni okužbi s tifusom preko hrane in vode.

Steklina:
Cepljenje proti steklini je priporočljivo samo za določene skupine potnikov, ki preživijo veliko časa zunaj, posebej v ruralnih predelih in sicer pri aktivnostih, kot so: kolesarjenje, kampiranje ali pohodništvo.  Prav tako je cepljenje proti steklini  priporočljivo za potnike z značilnimi poklicnim tveganjem (npr. veterinarji), za dolgotrajne potnike in osebe, ki živijo na področjih z visokim tveganjem izpostavljenosti; za potnike, ki so vključeni v aktivnosti, ki jih lahko pripeljejo v direkten stik z netopirji, mesojedimi živalmi in drugimi nevarnimi sesalci. Posebej ogroženi so otroci, ker se radi igrajo z živalmi, lahko prejmejo več ugrizov ali pa o njih ne poročajo.
Dobro je vedeti
Tunizija je najbolj severna država Afrike in se kot taka uvršča v makroregijo severne Afrike. Meji na Sredozemsko morje na severu, na Alžirijo na zahodu ter na Libijo na vzhodu in jugu. Najbolj južna točka leži na 30° 15' severne geografske širine, najbolj severna točka pa na 37° 20' sev. geo. šir.; od zahoda proti vzhodu se razteza med 7° 30' vzhodne geografske dolžine in 11° 36' vzh. geo. dol.
Zavzema površino 163.610 km2, od tega 155.360 km2 kopnih in 8.250 km2 vodnih površin. Državne meje na kopnem merijo 1.424 km, obala pa je dolga 1.148 km.
Tunizija sodi med države, ki jim po mednarodnem pomorskem pravu pripada 12 morskih milj suverenega obalnega pasu ter 24 morskih milj prehodnega pasu (vkup s suverenimi 12 morskimi miljami).

Najnižja točka dežele se nahaja na območju slanega jezera Shatt al Gharsah (-25 m) na skrajnem zahodu, najvišja točka pa v gorovju Atlas (1544 m).

 

Tunizija leži v subtropskem podnebnem pasu, in sicer stika sredozemsko (širši obalni pas) ter subtropsko suho in polsuho podnebje (notranjost). Podnebje prehaja tako od zmernih sredozemskih razmer na severu proti vročim in suhim pogojem na jugu.
V severnem delu države je povprečna januarska temperatura 9° C, julijska pa 26° C. Na tem območju je deževno obdobje razpotegnjeno čez hladen del leta, med oktobrom in majem. Povprečne letne padavine na severu dosežejo 610 mm, značilno pa je veliko letno gibanje stolpca. Puščavski del v Sahari na jugu dobi povprečno 210 mm dežja letno.

 

Tunizija je s svojim strateškim položajem skozi celotno zgodovino pomenila območje trenja med ljudstvi. Zavojevali so jo tako stari Rimljani kot Vandali, tako črni Afričani kot Arabci in druga plemena, ljudstva, narodi. Sodobni prebivalci dežele pa pretežno izhajajo iz Berberov, četudi jih je okoli 98 odstotkov berberski jezik zamenjalo za arabskega.
Poseljenost z ljudmi je velika zlasti v priobalnih regijah, kjer na 30 odstotkih državnega ozemlja živi okoli 70 odstotkov prebivalstva. Z dobrimi deset milijoni prebivalcev Tunizija premore 65 ljudi na km2.

 

Tunizijska mesta so razmeroma majhnega obsega s pomembno izjemo Tunisom, ki je največje in glavno mesto države. To sredozemsko pristanišče na severovzhodu države ob jezeru Tunis, v svet pa je prometno povezano z mednarodnim letališčem in ladijskimi linijami v Evropo (Italija in Francija). Nekoliko manj pomembni mesti sta Sfax in Sousse (arabsko Susa), ki obe ležita ob vzhodni obali, razvili pa sta se ob industriji oziroma turizmu. Po svoji slikovitosti in starem pristanišču je znano tudi večje mesto Bizerte na severni obali.
 
Uradni jezik Tunizije je arabščina. Poznavalci govorijo o tunizijski arabščini kot dialektu, izvirajočem iz skupine magrebške arabščine, ki jo je slišati tudi v zahodni Alžiriji in vzhodni Libiji. Slednja pa je izpeljanka iz klasične arabščine. Zraven tega velika večina prebivalcev zna govoriti francoščino.
Kot Arabci so prebivalci Tunizije skoraj vsi zavezani islamu (98 odstotkov populacije), in sicer njegovi sunitski veji. V deželi je tako najti množico mošej, izmed katerih po svoji znamenitosti izstopata mošeja v svetem mestu Al Kairouan in slikovita utrdbena mošeja v obalnem Sousseu. V Tuniziji obstajajo še majhne skupine rimo-katoličanov, židov in protestantov.

 

Komunikacijski sistem je po razvitosti – tako kot večina drugih stvari – nad afriškim povprečjem. Izhodiščne komunikacijske točke so Sfax, Sussah, Bizerte in Tunis. Telefonske priključke je leta 1997 posedovalo 654.000 gospodinjstev, v uporabi pa je bilo poleg tega leta 1998 50.000 mobilnih telefonov. Tunizijci uporabljajo 920.000 televizij (ocena 1997) za spremljanje 26 televizijskih postaj (1998). Leta 2002 je natanko 1 ponudnik spletnih storitev omogočal spletni dostop 400 tisoč uporabnikom (ocena 2002).
FAQ
Glede Tunizije, vzamem kakšna zdravila s seboj in katera? Kaj je glede cepljenj?
Svetujem, da na potovanje vzamete sledeča zdravila oz.pripomočke:- Nelit - za pripravo tekočine za rehidracijo (nadomeščanje tekočin) ob potovalni driski oz. bruhanju;- sredstvo proti alergiji; - sredstvo proti bolečinam in povišani telesni temperaturi;- antibiotik za zdravljenje potovalne driske oz. okužb sečil (npr. iz skupine kinolonov - Ciprinol 500 mg);- alkoholno razkužilo (zelo primerni so zloženčki v posamičnem pakiranju);- mazilo proti pikom oz. alergiji (npr. Fenistil gel);- par sterilnih gazic, obližev, zloženčkov, manjši navaden in elastični povoj;- dobra krema za sončenje;- vlažni robčki za čiščenje (rok, morebitnih prask),- druga morebitna zdravila, ki jih stalno jemljete.Za potovanje v Tunizijo nobeno cepljenje ni obvezno. Svetuje se cepljenje proti hepatitisu A in B ter cepljenje proti tifusu.
Potujem v Tunizijo (Djerba) in me zanima kakšna oziroma katera zdravila naj vzamem s seboj? Na kakšne zdravstvene težave lahko naletim?
Za potovanje v Tunizijo se priporoča cepljenja proti hepatitisu A-virusni zlatenici, ki se prenaša z okuženo vodo, hrano in kontaktno. Potrebna je zaščita z dvema odmerkoma cepiva v razmiku 6 do 12 mesecev. Tako pridobljena zaščita traja 15 do 20 let. Po dveh do treh tednih po 1.odmerku cepljenja ste pred bolezijo že zaščiteni. Preverite tudi, kdaj ste bili nazadnje cepljeni proti tetanusu. Če je od zadnjega cepljenja preteklo več kot 10 let, se priporoča vsaj en odmerek cepiva, cepljenje pa lahko opravite pri osebnem zdravniku. Pogosta težava potnikov v države s slabšim higienskim režimom je t.i.potovalna driska. V ambulanti za potnike se v okviru posveta natančneje pogovorimo o vseh preventivnih merah in ravnanju, da se obvarujete te nadloge, oziroma kako si lahko in koliko pomagate sami, če se okužite s povzročitelji črevesnih bolezni. Potovalno lekarno pa si lahko ogledate tudi na naši spletni strani ZdraviNaPot.net.Za vsako potovanje v tujino se priporoča urediti zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini, ki ga ponujajo praktično vse naše zavarovalne hiše.Za posvet in cepljenja v naši ambulanti za potnike se je potrebno predhodno naročiti na telefon 01/586 39 18 med 8:00 in 11:00 uro dopoldne vsak delovnik. Trenutno imamo polno zasedenet termine približno za 4 delovne dni vnaprej.
Prihodnji teden se odpravljam na dopust na Djerbo za teden dni. Opazila sem, da je cepljenje proti hepatitisu A/B priporočljivo. Sedaj pa je že pozno za ceplenje. Je tveganje za okužbo na tem območju res zelo veliko?
Tveganje za okužbo z virusom hepatitisa A je tako veliko, da se cepljenje priporoča vsem potnikom, ki hepatitisa A še niso preboleli oz. proti hepatitisu A še niso bili ustrezno cepljeni. Tveganje za okužbo z virusom hepatitisa B v tem področju je glede na način prenosa virusa hepatitisa B manjše in se cepljenje proti hepatitisu B priporoča potnikom, ki ostanejo tu na potovanju dlje kot 3 mesece.

hepatitis

 
Osebna orodja