Nahajate se tu: Domov Destinacije Evropa

Evropa

V potovalni medicini delimo EVROPO na dve območji: zahodno in vzhodno. Evropa je zibelka svetovnega turizma in kar nekaj držav je med desetimi najbolj obiskanimi turističnimi destinacijami v svetu. V Evropi zdravstvene težave na potovanjih in izletih niso tako pogoste kot na drugih celinah in tudi zdravstvena oskrba ter dostop do nje sta zelo dobra. Nekaj več zdravstvenih težav je nastalo po razpadu nekdanje Sovjetske zveze v novo nastalih državah in v obdobju vojn v nekdanji Jugoslaviji.

ZAHODNA EVROPA
- sem prištevamo Andoro, Avstrijo, Belgijo, Dansko, Finsko, Francijo, Nemčijo, Grčijo, Islandijo, Irsko, Italijo, Liechtenstein, Luksemburg, Malto, Monako, Nizozemsko, Norveško, Portugalsko, San Marino, Španijo, Švedsko, Švico, Vatikan in Veliko Britanijo. V zahodni Evropi je zelo majhna možnost nastanka izbruhov nalezljivih bolezni večjih razsežnosti.

Boreliozo najdemo v gozdnatih pokrajinah zmernega pasu. Lymsko boreliozo povzroča Borelia burgdorferi; prenašajo jo klopi.

Klopni meningoencefalitis
se pojavlja v Avstriji, Nemčiji, Švici, Švedski in na Danskem na otoku Bornholm.

Lišmenioza
v kožni in visceralni obliki je prisotna v nekaterih sredozemskih deželah, predvsem v Španiji. Večinoma so prizadeti bolniki z oslabljenim imunskim sistemom. Povratna vročica občasno prizadene posameznike v Grčiji, Italiji, na Portugalskem in v Španiji. Posebno v zimskih mesecih so pogosta vnetja dihal.

Ne smemo pa pozabiti na gripo in pravočasno cepljenje proti njej. Posebno za kronične bolnike je bolezen lahko nevarna.

Tveganje za hepatitis A je v zahodni Evropi majhno, razen na Grenlandiji. Kljub vsemu popotnikom priporočamo cepljenje proti tej bolezni.

Občasno nastajajo manjše epidemije zaradi okužb prebavil, najpogosteje v obliki povzročiteljev salmonele in bakterije Campylobacter.

Brucelozo
najdemo v južnih deželah Sredozemlja.

Ošpice
omejujemo z rednimi programi cepljenj. Veliko težav je bilo z otroki begunci po vojnah na Balkanu, ki so našli zavetje v številnih evropskih državah.

Občasno se pojavijo tudi posamezni hujši primeri tuberkuloze.

Med odraslimi osebami v omenjeni regiji je prevalenca HIV 0,3 %.

Tularemija
se je v zadnjih letih pojavila na podeželju Švedske, Finske in Španije. Virus Hanta, ki povzroča hemoragično mrzlico z ledvičnim ali renalnim sindromom, se je pojavil v nekaterih skandinavskih deželah podobno kakor virus Puumala, ki prav tako povzroča težave z ledvicami.

Steklina
je še vedno prisotna v nekaterih deželah zahodne Evrope, izjema je Velika Britanija.

V južni Franciji, Španiji in nekaterih drugih sredozemskih deželah se pojavljata tudi vročica Q in ehinokokoza.

Legionarska bolezen se pojavlja občasno. Ogroženi so predvsem turisti v hotelih. Povzročitelj bolezni je polimorfni bacil, imenovan legionela. Bakterije pridejo prek vdihanega vodnega aerosola v pljuča, kjer povzročajo razširjeno pljučnico.

Druga oblika bolezni se kaže v obliki pontiaške vročice, simptomatika pa je podobna gripi.

Poškodbe
so najpogostejše v prometnih nesrečah, sledijo športne aktivnosti in poškodbe kot posledica kriminalnih dejanj. Ne smemo pa zanemariti tudi možnosti terorističnih napadov.

VZHODNA EVROPA
– sem prištevamo Albanijo, Belorusijo, Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Hrvaško, Češko, Črno Goro, Estonijo, Madžarsko, Latvijo, Litvo, Makedonijo, Moldavijo, Poljsko, Romunijo, Rusijo, Srbijo, Slovaško, Slovenijo in Ukrajino.

Klopni meningoencefalitis
je prisoten v bogatih gozdnatih pokrajinah Rusije, Češke, Latvije, Litve, Estonije, Madžarske, Poljske in Slovenije. Glavno obdobje transmisije širjenja bolezni je od aprila do oktobra, če so zime toplejše, pa tudi vse leto. Na omenjenih območjih je približno 10 odstotkov okuženih klopov.

Pri potovanjih v nekatere dežele vzhodne Evrope priporočamo cepljenje proti hepatitisu A, ki ga lahko kombiniramo tudi s cepljenjem proti hepatitisu B.

V vzhodni Rusiji so pogosti tudi primeri hepatitisa E. Zelo moramo biti pozorni pri tako imenovani poulični prehrani. Priporočamo pitje ustekleničene vode. Če nastane driska, je potrebno: ustrezna dieta in nadomeščanje tekočine ter elektrolitov. Če se ob driski pojavi povišana telesna temperatura, kri v blatu ali driska traja več kot tri dni, svetujemo obisk pri zdravniku.

Pogosta je tudi bruceloza. Za kombinirano cepljenje so potrebni trije odmerki cepiva. V nekaterih državah nekdanje Sovjetske zveze se pojavljajo izbruhi davice, trebušnega in pegavegatifusa, povratne vročice, krimske-kongoške hemoragične vročice, japonskega encefalitisa, vročice West Nile in lišmenijaze.

Vedno pogostejši so tudi primeri tuberkuloze. V deželah nekdanje Sovjetske zveze opažajo tudi visoko odpornost povzročitelja bolezni proti zdravilom, ki so bila doslej proti tuberkulozi učinkovita. Zelo pogoste so tudi vse spolno prenosljive bolezni.

V omenjeni regiji je prevalenca obolelosti HIV med odraslimi osebami 0,6 %. V nekaterih državah za daljše biva-nje, študij ali delo zahtevajo tudi potrdilo o negativnem testu HIV. Zelo visok je tudi odstotek obolelih za hepatitisom B in C (nekdanje dežele Sovjetske Zveze in Romunija).

Steklina
je razširjena po vsej regiji.

Občasno se v regiji pojavljajo tudi tularemija, antraks, vročica Q, okužba z virusom Hanta in ehinokokoza.

Med letoma 2002 in 2003 je bilo v Rusiji nekaj primerov kolere.

Med preostale nevarnosti za zdravje turistov in popotnikov v vzhodni Evropi štejemo prometne nesreče, kriminal oziroma nasilna dejanja in čezmerno uživanje drog in alkohola. V nekaterih pokrajinah je medicinska oskrba zelo skromna in pogosto tudi težje dostopna. V nekaterih bolnišnicah ne testirajo krvi za določene nalezljive bolezni pred transfuzijo. Vsekakor priporočamo, da si popotniki in turisti na potovanju uredijo zdravstveno zavarovanje z asistenco in si predhodno skrbno preberejo zavarovalne pogoje.
Akcije dokumenta
  • Natisni to stran

hepatitis

 
Osebna orodja