Nahajate se tu: Domov Destinacije Evropa Nemčija
Osnovni podatki

null

Nemčija

Uradni jezik: nemščina¹ (1) danščina, lužiška srbščina, romščina in frizijščina so uradno priznani in zaščiteni kot jeziki manjšin. Spodnjesaščina je zaščitena v Evropski uniji.
Državna himna: Das Lied der Deutschen (le tretja kitica)
Glavno mesto: Berlin
Površina: 357.022,90 km²
Prebivalstvo: 80.716.000
Gostota: 226/km²
Valuta: evro, nemški kovanci za evro
Časovni pas: UTC+1 (poletni čas +2)
Vrhnja internetna domena: .de
Nacionalna klicna koda:
++ 49

Cepljenje in zaščita
Bolezen Cepljenje
Klopni meningoencefalitis
Tetanus
Hepatitis B

Več o posamezni bolezni lahko izveste s klikom na željeno povezavo.
Za dodatne informacije o cepljenju pa se z miško postavite na željen vnos v desnem stolpcu.

O državi

null

null

null

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope. Na severu meji na Severno morje, Dansko in Baltsko morje, na vzhodu na Poljsko in Češko, na jugu na Avstrijo in Švico, ter na zahodu na Francijo, Luksemburg, Belgijo in Nizozemsko. Nemčija je ustanovna članica Evropske unije.

Upravna delitev
Zvezna republika Nemčija je upravno razdeljena na 16 zveznih dežel: Baden-Württemberg, Bavarska (Bayern), Berlin, Brandenburško (Brandenburg), Bremen, Hamburg, Hessen, Mecklenburg-Pomorjansko (Mecklenburg-Vorpommern), Spodnja Saška (Niedersachsen), Severno Porenje-Vestfalija (Nordrhein-Westfalen), Porenje-Pfalško (Rheinland-Pfalz), Posarje (Saarland), Saška (Sachsen), Saška-Anhalt (Sachsen-Anhalt), Schleswig-Holstein, Turingija (Thüringen)

Zgodovina
Nemčija, kakršno poznamo danes, je nastala oktobra leta 1990 z združitvijo Zvezne republike Nemčije in Nemške demokratične republike v novo državo z uradnim imenom Zvezna republika Nemčija.
S tem se je po 45 letih uredilo tako imenovano nemško vprašanje, začeto s popolno kapitulacijo Nemčije v 2. svetovni vojni. Po vojni so njen teritorij zasedle sovjetske, britanske, ameriške in francoske sile:
• Zvezno republiko Nemčijo (proglašeno l. 1949, pogovorno imenovano tudi Zahodna Nemčija) so zasedle britanske, ameriške in francoske zasedbe. Tu je bilo glavno mesto Bonn.
• Nemško demokratično republiko (proglašeno l. 1949, znano kot Vzhodna Nemčija) pa so socialistično uredile sovjetske zasedbe. Tu pa je bilo glavno mesto Berlin, ki pa je bil razdeljen na večji Vzhodni Berlin in na manjši Zahodni Berlin, ki je bil enklava Zahodne Nemčije. V času velike politične napetosti so z vzhodne strani leta 1961 zgradili Berlinski zid, ki so ga porušili leta 1989 in tako neposredno začeli proces združevanja obeh delov Nemčije, katere nova prestolnica je Berlin.
Več kot 40-letni razvoj je ZRN v okviru kapitalističnega tržnega gospodarstva prinesel velik gospodarski napredek, medtem, ko je NDR zelo zaostajala, čeprav je bila v socialističnem bloku najbolj razvita. Velike razvojne razlike med bivšima deloma Nemčije si prizadevajo čimprej ublažiti z vlaganji v obnovo zastarele in okolju škodljive industrije v bivši NDR, z novo organizacijo njenega kmetijstva, z gradnjo prometnic, še zlasti tistih, ki jo povezujejo z zahodnimi deželami, z gradnjo infrastrukture, s preobrazbo izobraževalnega sistema itd.

Zdravstvena tveganja

STRAN V DELU!

Dobro je vedeti
FAQ

hepatitis

 
Osebna orodja