Nahajate se tu: Domov Destinacije Jugovzhodna Azija

Jugovzhodna Azija

 


JUGOVZHODNA AZIJA v zadnji dveh desetletjih doživlja pravi turistični razcvet. Med popotniki in turisti v tamkajšnjih krajih je tudi precej Slovencev, ki se pogosto srečujejo z najrazličnejšimi zdravstvenimi težavami, ki so povezane s prenaseljenostjo mest in podeželja ter slabimi higienskimi razmerami. Tudi medicinska pomoč je ponekod slabo dostopna ali celo strokovno oporečna. Med dežele jugovzhodne Azije prištevamo Tajsko, Mjanmar, Kambodžo, Brunej, Indonezijo, Laos, Malezijo, Singapur, Vietnam in Filipine. To je podnebno in pokrajinsko zelo razgibano območje. Bolezni, ki se prenašajo s piki insektov, so pomemben vzrok visoke morbiditete in smrtnosti v večini dežel jugovzhodne Azije. Najpomembnejše bolezni iz te skupine so: malarija, denga in japonski encefalitis.
Malarija se pojavlja v vseh državah jugovzhodne Azije, razen v Singapurju in Bruneju, res pa je, da niso endemični vsi predeli posameznih držav. Ponavadi so varna velika mesta in turistična središča. Za popotnike velja pozornost in preventivni ukrepi za podeželska območja Mjanmara, Vietnama (razen v delti Rdeče reke), Filipinov, Indonezije (razen Balija in Jave), Malezije (tako polotoški del kot pokrajini Sarawak in Sabah), Kambodže (tudi na območju Anghor Wata), Laosa in Tajske (predvsem na obmejnih območjih s Kambodžo, Laosom in Mjanmarom, kjer se pojavljajo povzročitelji malarije, ki so odporni proti večini antimalarikov.
Denga je virusna bolezen, ki je dandanes ena najbolj razširjenih tropskih bolezni tudi v jugovzhodni Aziji.
Med najhujšimi zapleti pa je hemoragična mrzlica, ki se lahko konča s smrtjo.
Japonski encefalitis je tudi tako virusno obolenje. Virus prenaša komar iz rodu Culex, ki je aktiven od mraka do zore. Bolezen je najpogostejša na podeželju, predvsem v bližini riževih polj. Pojavlja se le v Aziji, pojavnost pa se spreminja glede na deževno dobo. Zaradi programov izsuševanja močvirij in intermitentne irigacije riževih polj ter propadanja manjših prašičjih farm v jugovzhodni Aziji število novih primerov je obolenj iz leta v leto manj. Večina okuženih oseb je brez simptomov, med tistimi, ki obolijo z razvito klinično sliko, pa je smrtnost približno 30%. Ogroženi so predvsem otroci in starejši ljudje.
Črevesna obolenja so prisotna v različnem obsegu v vseh deželah jugovzhodne Azije, odvisno tudi od načina prehranjevanja na potovanju ter higienskih razmer. Tveganje je od 20 – 50%. Največkrat se težave pojavijo v obliki driske v prvih dveh tednih potovanja. Pogosto se pojavi tudi povišana telesna temperatura, bruhanje in kri v blatu. Najpogostejši povzročitelji so bakterije (Escherichia coli, Salmonella), v manjši meri pa zajedalci in virusi (rotavirusi, Norwalk).
Občasno se v posameznih državah pojavljata tudi kolera in tifus. Za obe obolenji obstaja cepivo.
Hepatitis A je v preteklosti povzročil v jugovzhodni Aziji obsežne epidemije zlatenice med domačim prebivalstvom. Pri turistih in popotnikih je lahko problematična poulična prehrana in neupoštevanje temeljnih načel osebne higiene. V jugovzhodni Aziji dosledno priporočamo uporabo ustekleničene pitne vode. Prenos virusa med ljudmi je fekalno – oralen. Virus je v onesnaženi hrani ali vodi. V ugodnih razmerah lahko virus hepatitisa A v zunanjem okolju preživi več mesecev. Uniči ga več kot eno minuto dolgo prekuhavanje nad 85°C.
V deželah Jugovzhodne Azije je hepatitis B zelo endemičen. Za turiste pa je tveganje razmeroma majhno, če upoštevajo temeljna pravila osebne higiene in se izogibajo stiku s potencialno okuženimi telesnimi tekočinami drugih oseb (injekcijske igle, britvice, zobne ščetke, spolni odnosi itn.). Možnost okužbe je tudi pri transfuziji krvi, ki ni bila testirana na prisotnost antigena HbsAg.
Poliomielitis je v manjšem obsegu občasno še prisoten v delti reke Mekong (Vietnam in Kambodža).
Shistosomoza je endemična na Južnih Filipinih in na osrednjem delu Sulawesija ter v delti reke Mekong v Vietnamu.
SARS (hud akutni respiratorni sindrom) je nalezljiva bolezen dihal s pogosto atipično pljuč-nico. Prvi izbruh atipične pljučnice je bil leta 2002 v južni kitajski provinci Guangdong. Bolezen se je v nekaj tednih razširila še na 29 držav (med njimi tudi na države jugovzhodne Azije). Inkubacijska doba ponavadi traja 2 do 6 dni. Za prenos virusa je potreben tesen stik z bolnikom ali kužnim materialom. Povzročitelj bolezni, ki se prenaša kapljično, je korona virus. Zanj je značilno, da se zelo hitro spreminja (mutira). Cepiva še ni, zdravljenje je simptomatsko. Popotniki morajo natančno upoštevati navodila Svetovne zdravstvene organizacije glede potovanja na ogrožena območja in poskrbeti za osebno higieno, predvsem za umivanje rok. Teoretično so lahko ogroženi tudi potniki na letalskih poletih.
Ptičja gripa je obolenje, ki ga povzroča virus influence H5N1 in se je med drugim že pojavila na Tajskem, Laosu, Kambodži, Vietnamu in Indoneziji. Svetovna zdravstvena organizacija svetuje popotnikom, naj se pozanimajo, kaj se dogaja s ptičjo gripo v deželi, kamor potujejo. Med potovanjem naj se ne dotikajo žive ali mrtve perutnine in površine, na kateri je bila perutnina. Izogibajo naj se obiskov mest, kjer prodajajo živo perutnino. Uživajo naj toplotno obdelano perutnino. 10 dni po vrnitvi s potovanja morajo opazovati svoje zdravstveno stanje in takoj obiskati zdravnika v primeru kašlja, povišane telesne temperature ali težkega dihanja.
V večini dežel jugovzhodne Azije je zelo razvita prostitucija (tako imenovani seks turizem) in s tem večja možnost okužbe s spolno prenosljivimi boleznimi (AIDS, sifilis, gonoreja, klamidijske infekcije). Spolno prenosljive bolezni preprečujemo s spolno abstinenco ali uporabo kondoma. V deželah jugovzhodne Azije je tudi nevarnost pikov in ugrizov nevarnih divjih živali (kače, škorpijoni, pajki, plazilci, zveri) in domačih živali (potepuški psi, udomačene opice itn.)
Mogoča je okužba s steklino ali tetanusom.
V omenjenih razmerah so razmere v prometu pogosto kaotične in precej turistov je žrtev prometnih nesreč. Zelo nevarna je izposoja motornih koles. Izogibati se je treba kopanju zunaj urejenih kopališč oziroma plaž. Med turisti v jugovzhodni Aziji so tudi žrtve naravnih katastrof, oboroženih napadov in terorističnih dejanj. Turisti in popotniki naj se pred potovanjem v jugovzhodno Azijo posvetujejo s svojim osebnim zdravnikom ali zdravnikom v ambulanti potovalne medicine glede cepljenj, antimalarikov in sestave potovalne lekarne. Uredijo naj si tudi zdravstveno zavarovanje z asistenco na potovanju in pridobijo informacije o najbližjih zdravstvenih ustanovah.

Akcije dokumenta
  • Natisni to stran

hepatitis

 
Osebna orodja