Nahajate se tu: Domov Destinacije Severna Amerika Grenlandija (Danska)
Osnovni podatki

null

Grenlandija (Danska)   

Uradna jezika: grenlandščina, danščina

Glavno mesto: Nuuk

Površina: 2.166.086 km²

Prebivalstvo: 55.984

Gostota: 0,026/km²

Valuta:     danska krona (DKK)

Časovni pas: UTC +0 do -4

Vrhnja internetna domena: .gl

Nacionalna klicna koda: +299

Cepljenje in zaščita
Bolezen Cepljenje
Tetanus
Steklina
Hepatitis B

Več o posamezni bolezni lahko izveste s klikom na željeno povezavo.
Za dodatne informacije o cepljenju pa se z miško postavite na željen vnos v desnem stolpcu.

O državi

null

null

null

Grenlandija (grenlandsko Kalaallit Nunaat, dobesedno pomeni»Naša dežela«, in dansko Grønland,»Zelena dežela«), je otok v Severnem Atlantskem oceanu, vzhodno od Kanade, in je največji otok na svetu (Avstralija je celina). Okoli 84 odstotkov njene površine prekriva led.Do leta 1814 je bila Grenlandija ena od norveških kronskih kolonij, potem pa je pripadla Danski in leta 1953 postala sestavni del Kraljestva Danske. Danski parlament (Folketing) ji je leta 1978 podelil samoupravo (hjemmestyre), ki se je začela izvajati naslednje leto, 1. maja 1979. Kraljica Danske, Margareta II., še naprej ostaja vodja države. Grenlandija je v okviru Danske spadala k Evropski uniji (takrat Evropska skupnost) od 1. januarja 1973 (pristop Danske), vendar je bila pridobitev samouprave povod, da se je 1. januarja 1985 od Unije odcepila.

 

 

 

 

 

Zgodovina

 

 

Neznano je kdaj so na Grenlandijo prišli prvotni prebivalci in zakaj so se naselili na tako odročno območje. Otok so okoli leta 982 odkrili Islandski kolonisti in ga poimenovali Grenlandija, vendar je bilo v tem času nenaseljeno. Ustanovili so tri naselbine na skrajnem južno-zahodnem delu in tam ostali nekaj stoletij. Predniki današnjih Eskimov so se na Grenlandiji naselili šele okoli leta 1200. Po norveških sagah naj bi se prvi na Grenlandiji naselil Eiríkur Rauði (Erik Rdeči), ki je bil izgnan iz Islandije zaradi umora. Skupaj z družino in služabniki se je z ladjami odpravil poiskati domnevno deželo na severozahodu. Da bi privabil več ljudi je deželo poimenoval Greenland (Zelena dežela), kar se je izkazalo za dobro potezo. Naselbine so uspevale in se večale, prišli so Eskimi, poslan pa je bil celo krščanski škof. Leta 1386 je Grenlandija postala del Norveškega kraljestva (ki je bil del Kalmarške zveze) in pozneje del Dansko-Norveške monarhije. Po skoraj petsto letih so kolonije propadle, kar je verjetno posledica lakote v 15. stoletju, med obdobjem male ledene dobe, ko so se življenjske razmere silovito poslabšale. Analize arheoloških najdb in kosti iz tega obdobja potrjujejo hudo pomanjkanje hrane takratnih prebivalcev. Leta 1815 so Danci s Kielsko pogodbo obnovili odvisnost Grenlandije Danski državi. Norvežani so dobrih sto let pozneje, natančneje l. 1920, zavzeli (nenaseljeni) vzhodni del otoka in nastal je spor glede lastništva zemlje. Državi sta 1933 spor rešili na Mednarodnem sodišču, kjer je Norveška izgubila. Med drugo svetovno vojno je bila Grenlandija odrezana od Danske, saj je bila le-ta 9. aprila 1940 okupirana s strani Nemčije. Grenlandci so življenjske surovine kupovali v ZDA in Kanadi s sredstvi iz industrije, predvsem rudnika iz Ivigtuta.

 

 

 

 

 

Politična ureditev

 

 

Grenlandska vodja države je danska kraljica Margareta II. Danski parlament imenuje Rigsombudsmanda – Visokega pooblaščenca, ki predstavlja Dansko monarhijo - to je od leta 2002 Peter Lauriteen. Grenlandija ima tudi svoj parlament, ki šteje 31 članov. Na čelu parlamenta je predsednik vlade, ki je običajno kar vodja večinske stranke. Trenutni predsednik vlade je Hans Enoksen, ki je to funkcijo nastopil decembra 2002.

 

 

 

 

 

Zemljepisne značilnosti

 

 

Grenlandija je največji otok na svetu, leži pa med Evropo in Severno Ameriko, v severnem delu Atlantika. Večina Grenlandije je prekrita z ledom (kar 81%). Skrajni severni del otoka pa ni prekrit z večnim ledom, kot bi to pričakovali, saj je ozračje tam presuho da bi lahko nastajal sneg; le-ta pa je nujno potreben za vzdrževanje stanja večnega ledu. Če bi se stopila grenlandska ledena odeja, bi otok Grenlandija, zaradi razgibanega reliefa in dviga morske gladine, najverjetneje postal otočje. V obdobju med 1989 in 1993 so ameriške in evropske meteorološke odprave preučevale podnebne spremembe v zemljini zgodovini. Pomagali so si z analiziranjem vzorcev ledu, ki so ga izvrtali iz Grenlandske ledene odeje; vrtali so do 3200 m globoko. Rezultati so pokazali nestabilnost in pogosta močna nihanja podnebja v obdobju pred približno 100,000 leti.

 

 

 

 

 

Ekonomija

 

 

V začetku devetdestih let 20. stoletja je Grenlandija doživljala gospodarsko krizo, vendar se je začelo stanje leta 1993 izboljševati. Domača vlada je proti koncu osemdesetih let začela uveljavljati zelo varčevalno proračunsko politiko, s čemer so zagotovili majhno inflacijo in proračunske presežke. Leta 1990 je Grenlandija ostala brez dveh največjih izvoznih artiklov, saj so zaprli še zadnje rudnike svinca in cinka. Današnje gospodarstvo Grenlandije skoraj v celoti zavzema ribištvo; izvoz morskih rakcev predstavlja večino gospodarskega prihodka. Otok ima tudi velik potencial na področju ogljikovodika in mineralov, vendar bo izdelava potrebne infrastrukture potekala še leta. Pomembna panoga je tudi turizem, vendar je le-ta pogojen z visokimi cenami in razmeroma kratko turistično sezono. Večino državnih prihodkov tako predstavlja denarna pomoč "materinske" Danske.

 

 

 

 

 

 

Zdravstvena tveganja

STRAN V DELU!

Dobro je vedeti
FAQ

hepatitis

 
Osebna orodja