Nahajate se tu: Domov Destinacije Vzhodna Azija Mongolija
Osnovni podatki

Mongolija

Uradni jezik: mongolščina
Državna himna: Bügd Nairamdakh Mongol
Glavno mesto: Ulan Bator
Površina: 1.565.000 km²
Prebivalstvo: 3.000.000
Gostota: 1,92/km²
Valuta: Mongolski togrog (MNT)
Časovni pas: UTC +7, +8
Vrhnja internetna domena: .mn
Nacionalna klicna koda: ++ 976

Cepljenje in zaščita
Bolezen Cepljenje
Klopni meningoencefalitis
Tifus
Tetanus
Steklina
Hepatitis B
Hepatitis A

Več o posamezni bolezni lahko izveste s klikom na željeno povezavo.
Za dodatne informacije o cepljenju pa se z miško postavite na željen vnos v desnem stolpcu.

O državi

Mongolija je azijska celinska država, ki jo na severu objema Rusija, na jugu pa Kitajska.

Mongolija je prava celinska azijska država. Na severu ima mejo z Rusijo, na jugo pa z Kitajsko. Znana je po puščavi Gobi. Po svojih kmetih ki živijo v jurtaj, nomadski živini, ki se seli po travnikih (pašnikih) glede na letni čas oz. vreme svojimi kmeti oz. nomadih.Mongolijo štejemo v Vzhodno Azijo. Znana je tudi po stepi.

Zdravstvena tveganja

STRAN V DELU!

ZA MONGOLIJO NI OBVEZNIH CEPLJENJ, TABLETE PROTI MALARIJI NISO OBVEZNE

 

Hepatitis A:

Cepljenje proti hepatitisu A je priporočljivo za vse potnike, ki potujejo ali delajo na področjih z srednjim ali visokim tveganjem za prenos virusa hepatitisa A, kjer so lahko izpostavljeni virusom preko vode ali hrane. Primeri obolenj s hepatitisom A na potovanju se lahko pojavijo tudi med potovanji v države v razvoju, za katere že obstajajo standardni potovalni načrti z ustaljenimi nastanitvami in prehranjevalnimi navadami.

 

Hepatitis B:

Cepljenje proti hepatitisu B je priporočljivo za vse potnike, ki potujejo ali delajo na področjih z srednjim ali visokim tveganjem za prenos virusa (HBV), še posebno za tiste, ki so lahko izpostavljeni kontaktu s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami, imajo spolne odnose z lokalnim prebivalstvom ali se lahko okužijo pri zdravljenju (npr. pri nesrečah…).

 

Tifus:

Cepljenje proti tifusu je priporočljivo za vse potnike, ki potujejo ali delajo na področju Vzhodne Azije, še posebej za tiste, ki bodo obiskali manjša mesta, vasice in podeželje ter dalj časa ostali pri prijateljih in sorodnikih, kjer so v večji meri izpostavljeni okužbi preko hrane in vode.

 

Steklina:

Cepljenje proti steklini je priporočljivo samo za določene skupine potnikov, ki preživijo veliko časa zunaj, posebej v ruralnih predelih in sicer pri aktivnostih, kot so: kolesarjenje, kampiranje ali pohodništvo. Prav tako je priporočljivo za potnike z značilnimi poklicnim tveganjem (npr. veterinarji), za dolgotrajne potnike in osebe, ki živijo na področjih z visokim tveganjem izpostavljenosti; za potnike, ki so vključeni v aktivnosti, ki jih lahko pripeljejo v direkten stik z netopirji, mesojedimi živalmi in drugimi nevarnimi sesalci. Posebej ogroženi so otroci, ker se radi igrajo z živalmi, lahko prejmejo več ugrizov ali pa o njih ne poročajo.

 

 

Dobro je vedeti

Mongolija je ogromna, redko poseljena stepska država v srednji Aziji. Država je velika kot tri Francije skupaj in ima približno dva milijona prebivalcev (kot Slovenija), od tega jih milijon živi v mestih - približno 700.000 v glavnem mestu Ulan Batorju.

 

Podnebje je celinsko z mrzlimi subarktičnimi zimami (temperature padejo do -30 stopinj) in kratkimi vročimi poletji (podnevi se temperature dvignejo do +40 stopinj).

Osrednji del države pokriva stepa, južni del puščava Gobi, severni pa že sega v sibirski svet (tajga - gozdovi macesna, bora in breze). Na zahodu se razteza gorska veriga Altai.

 

Vsi ljudje, tudi meščani, so po srcu nomadi - veliko jih ima na deželi svojo čredo ali sorodnike, h katerim gredo večkrat na leto na obisk. Ko potuješ konec poletja po deželi, naletiš na vedno polne majhne avtobuse z ljudmi iz vseh koncev. Mlade družine, ki se iz oddaljenih krajev pripeljejo v Ulan Bator po nakupih; učiteljice, ki so bile na obisku pri kolegih in se vračajo v službo v nek odročen kraj; moški srednjih let, ki si gradi kolibo v malem mestecu; deklica, ki gre k sestričnam... Ljudje se morda samo enkrat srečajo v tem "minibusu" in bodo skupaj naslednjih 27 ur, kolikor traja vožnja do nekega mesta, meni pa se zdi, kot da se poznajo že celo večnost - smejijo se, klepetajo in pojejo pozno v noč. Tisti glasovi in melodije pa kot da prihajajo iz neskončne stepe. Večina njihovih pesmi govori o konjih, ostale pa o delu nomadskih žensk.

 

Prebivalstvo na deželi se preživlja z živinorejo. Mongoli so nomadi - živijo v gerih (ger je jurta) in se skupaj z živino celo leto selijo za boljšo pašo. Tako v stepski pokrajini srečujemo črede konj, ovac, koz, jakov in kamel. Ponekod, vendar v manjšem številu, pa tudi krav in volov. Življenje na deželi je življenje v divjini. Zimo vsa živina preživi na prostem, ljudje pa v gerih ali lesenih kolibah (v krajih, kjer je les). Geri so značilni nomadski "šotori" z lesenim ogrodjem, na katerega napnejo več plasti platna. Med notranjo in zunanjo plastjo platna je debela plast ovčje preje, ki je odličen izolator. Kuhajo v peči sredi gera, od koder sega dimnik proti vrhu, kjer je odprtina (poleti zračnik). V vročih mesecih se plasti tkanine in volne dvigne od tal za nekaj deset centimetrov, kar povzroča prepih in notranji prostor je hladen.

 

Zime so zelo mrzle in usodne za veliko ljudi in živali. Ljudje največkrat podležejo pljučnici, živali pa poginejo iz različnih vzrokov - mraza, starosti, nekatere so plen divjih zveri - največkrat volkov. Vsak ger ima zato svojega psa, ki brani čredo.

 

Pravi "mongolski psi" naj bi bili tisti, ki imajo nad očesi svetli lisi - ti se plenilcu zdita kot odprti očesi - torej v plenilca zrejo štiri oči (oziroma dvoje, če pes spi), česar se bojijo.

 

V stepi se pasejo tudi črede divjih konj, kamel in gazel, v gorah pa jelenjadi in divjih ovc. Divji konji - konji Przewalski - so predniki sodobnega konja. S programom zaščite določenih območij so dosegli ohranitev te vrste konj.

 

Konji so danes še vedno osnovno prevozno sredstvo, razen v glavnem mestu. Po manjših mestih je promet mešan - motorni in konjski. Cest izven mest praktično ni, glavne ceste med večjimi kraji so zvožene kolesnice. Konje uporabljajo predvsem za ježo, redko za vleko. Redijo jih tudi zaradi mleka - iz fermentiranega kobiljega mleka pridelujejo airag, pijačo z nizko vsebnostjo alkohola, ki jo pijejo večinoma ob praznovanjih.

 

Za prehrano v Mongoliji redijo ovce, tudi koze in teleta, konja zakoljejo le, če jim gre za preživetje v hudi zimi. Mongolski jedilnik je mlečno-mesen. Tipične jedi mongolske kuhinje so: kuhano ovčje meso in kruh, ovčja juha z rižem ali rezanci, borcogi (pečeni svaljki iz moke in vode), hošurji (v testo zavito kuhano ovčje meso), jogurt (s sladkorjem ali brez), smetana, različne skute in nekaj vrst sirov. Zelo dobro borovničevo marmelado pripravljajo ljudje na severnem delu države.

 

Najpomembnejši mongolski pijači sta čaj (zeleni čaj z mlekom in soljo) in airag.

 

Vir:

 

http://www.zupca.net/dnevna_soba/potovanja/mongolija.htm
FAQ

hepatitis

 
Osebna orodja