Nahajate se tu: Domov Nalezljive bolezni Črevesne nalezljive bolezni Potovalna driska

Potovalna driska

Med nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo potnike, so daleč na prvem mestu. Približno 30 milijonov potnikov letno potuje v nerazvite države. 20-55 % jih zboli za potovalno drisko, od teh jih 20 % obleži v postelji, kar 40 % pa je prisiljenih spremeniti potek načrtovanega potovanja. Čeprav je za drisko lahko kriv že spremenjen način prehranjevanja, pa je vzrok potovalne driske največkrat črevesna okužba.

Povzročitelji
Povzročitelji so različni virusi, bakterije, zajedalci, glivice. V okolje jih širi bolnik ali klicenosec z blatom, redkeje tudi z urinom in izbruhano maso. Najpogostejši izvor okužbe je fekalno kontaminirana hrana ali voda.
Znane so tudi zastrupitve potnikov z nekaterimi vrstami rib in školjk, ki vsebujejo biološke strupe ali velike količine aminokisline histidin.
Potniki običajno zbolijo v prvem tednu po prihodu v tuje kraje.
Za natančnejšo določitev vzroka prebavnih težav je potrebno opraviti laboratorijske preiskave blata, izbruhane mase ali krvi.

Obolenje
Okužba je najpogosteje posledica uživanja kontaminirane hrane in vode. Prebavne težave se lahko pojavijo že nekaj ur do dni po zaužitju kontaminirane hrane ali vode.
Bolezen se navadno začne nenadno z bolečinami v trebuhu, siljenjem na bruhanje in bruhanjem. Bolnik tri- do desetkrat na dan odvaja tekoče blato. Nekateri bolniki imajo vročino. Bolezen lahko traja nekaj dni, redko več. Nezdravljena bolezen traja večinoma 3 do 5 dni, pri 10-15 % dlje kot teden dni in pri 1-2 % dlje kot en mesec. Bolezenski znaki so odvisni od povzročitelja, najpogostejši so driska, bruhanje, slabost, krči, vročina. Med težjimi obolenji z dolgotrajnejšim potekom so kolera, tifus, hepatitis A.
Največja nevarnost je izsušitev (dehidracija), ki lahko privede tudi do motenj zavesti, zato moramo poskrbeti za pravočasno nadomeščanje tekočine. Še zlasti previdni moramo biti pri majhnih otrocih, nosečnicah in starejših.

Zdravljenje
Pri driski ali bruhanju moramo takoj nadomestiti izgubljeno tekočino in elektrolite. V ta namen je priporočljiva priprava peroralnih rehidracijskih raztopin (soli, ki se zmešajo z vodo). Bolnik lahko je ali pije po želji, izogibati se mora le zelo sladkim, gaziranim in alkoholnim pijačam ali mastni hrani. Četudi so protimikrobna zdravila učinkovita za preprečevanje okužb, ki jih povzročajo bakterije, jih praviloma pri zdravih ljudeh ne uporabljamo, ker lahko jemanje spremljajo številni neželeni učinki. Protimikrobna zdravila so primerna za potnike na kratkih potovanjih, za ljudi, ki so zelo dovzetni za črevesne okužbe, ali kadar obstaja v primeru driske velika nevarnost zapletov.
 
Razširjenost
Čeprav pred črevesnimi obolenji nismo varni nikjer, je največja razširjenost zaradi slabih higienskih razmer v Srednji Ameriki in večjem delu Južne Amerike, Indiji, Kitajski, Afriki, Aziji. Razdelitev ciljev potovanja glede na stopnjo tveganja za pojav potovalne driske prikazuje spodnja tabela.

Visoko tveganje
(20-50 %)

Srednje tveganje
(8-20 %)

Nizko tveganje
(pod 8 %)

Severna Afrika

Južna Evropa

Severozahodna Evropa

Subsaharska Afrika

Severno Sredozemlje

ZDA

Indijski podkontinent

Kanarski otoki

Kanada

Jugovzhodna Azija

Srednji Vzhod

Južnoafriška republika

Južna Amerika

Kitajska

Japonska

Mehika

Rusija

Avstralija

Karibski otoki

Južna Afrika (Zambija, Zimbabve, Bocvana)

Nova Zelandija

Vir: Potovalna driska, Anja Škraba, Primož Petrič,, Med Razgl 1999;38: 73-82

Med črevesne nalezljive bolezni spadajo tudi okužbe s salmonelami in kampilobaktri. Poleg živali je vir okužbe lahko tudi bolnik, prebolevnik ali pa klicenosec, ki je okužen, a je na videz zdrav. Bolezen se pogosto širi tudi preko okužene hrane, posebno mesa in mesnih izdelkov, zlasti perutnine in jedi, ki vsebujejo jajca. Tovrstne okužbe so pogoste tudi pri nas.

Preventivni ukrepi
Pri preprečevanju potovalne driske je najpomembnejše upoštevanje splošnih higienskih ukrepov ter skrbna izbira hrane in ustekleničenih pijač.

  • Z milom in vodo čim večkrat umiti roke, še posebej pred jedjo. (Občasno lahko roke tudi razkužimo tudi z alkoholom.)
  • V tujini pijte samo ustekleničeno ali prekuhano vodo, ki jo morate uporabljati tudi za umivanje zob, prav tako je lahko izvor okužbe led za pijače. Tudi druge pijače uživajte le, če so ustekleničene.
  • Hrana mora biti temeljito termično obdelana in sveže pripravljena. Uživanje na ulici pripravljene hrane, vnaprej pripravljene hrane, »mlačne hrane« neprekuhanega mleka, izdelkov iz njega, sladoleda, slaščic, ki stojijo na sobni temperaturi, surovih rib, školjk, prav tako ne priporočamo. Sadje je potrebno dobro oprati pod čisto vodo in olupiti. Pri varstvu pred črevesnimi boleznimi velja pravilo: SKUHAJ, SPECI, OLUPI ALI NE JEJ.
  • Preventivno jemanje antibiotikov ni priporočljivo, edino učinkovito cepivo v paleti številnih mikrobov, ki lahko povzročajo črevesne težave, je proti virusu nalezljive zlatenice (hepatitis A).

hepatitis

 
Osebna orodja