Steklina

Slika: Razširjenost stekline po Svetu

Steklina je smrtno obolenje toplokrvnih živali in ljudi, ki ga povzroča virus stekline (rabdovirus) in prizadene osrednji živčni sistem.

Znaki bolezni
Virus nekaj časa (dni, tednov ali mesecev) na mestu poškodbe obmiruje. Nato potuje po perifernih živcih v možgane, kjer povzroči poškodbo živčnih celic. Po določenem času se virus vrne na periferijo in se nekaj dni pred smrtjo pojavi v slini. Inkubacijska doba traja od enega do dveh mesecev, bolnik v tem času nima težav. V naslednjem obdobju, ki traja od dva do deset dni, se pojavijo vročina, glavobol, temperatura, zaspanost, bolečina na mestu ugriza, lahko tudi nespečnost, strah in napadalnost. V tretjem obdobju, ki traja od dva do sedem dni, se lahko steklina pokaže v dveh oblikah, in sicer v furiozni (krči, deliriji, halucinacije, hitro dihanje, pretirano slinjenje ter hidrofobija - strah pred tekočino zaradi neznosnih bolečin pri pitju) in paralitični (ohromitev in motnje govora). V naslednjem štirinajstdnevnem obdobju nastopi koma. Oboleli umrejo zaradi opovedi srca, krča mišice grla ali aspiracije. Doslej so steklino preboleli le trije bolniki.

Način okužbe
Poznamo dve obliki stekline: gozdno (zbolijo in prenašajo divje živali) in mestno (zbolijo in prenašajo domače živali). Na potovanjih so to največkrat psi, mačke, opice, netopirji,.. Prenaša se z živali na žival oz. človeka skoraj izključno z ugrizom. Največja koncentracija virusa je v živčevju. Iz telesa ga bolna žival ali človek izloča pretežno s slino. S steklino se lahko okužimo tudi pri kontaktu poškodovane kože ali sluznic (oči, usta, nos) s slino okužene ali stekle živali, preko opraskanine, preko sluznice dihal v votlinah s številnimi okuženimi netopirji in pri laboratorijskem delu.

Zdravljenje
Steklina je neozdravljiva bolezen.

Preprečevanje
1. Izogibanje stikov in previdnost z neznanimi živalmi.
· Ne božajte, hranite ali dražite divjih in potepuških živali.
· Seznanite otroke z nevarnostjo stekline, naučite jih pravilnega odnosa tako do divjih kot domačih živali. S tem boste preprečili ne le možnost okužbe z virusom stekline, pač pa tudi marsikatero neprijetno ali nevarno poškodbo.
· Ne dotikajte se nastavljenih vab za cepljenje lisic. V njih je živ virus stekline, ki prav tako lahko povzroči okužbo.

2. Oskrba rane:
- Pustite, da kri nekaj časa teče iz rane.
- S čistim robcem ali sterilno gazo obrišite slino proč od rane, nikakor preko nje ali vanjo.
- Rano temeljito sperite z milom pod čisto tekočo vodo, jo pokrijte s sterilnim povojem in povijte. Takoj obiščite zdravnika, ki bo rano dokončno oskrbel in vas napotil v antirabično ambulanto. Na rani se okužba z virusom stekline ne pozna. Kljub temu, da se rana zaceli brez zapletov, je lahko okužena.

3. Če je poškodbo povzročila divja, neznana ali domača žival, ki je ni mogoče imeti pod 10-dnevno veterinarsko kontrolo (pobegnila, poginila ali ubita in zakopana); je potrebno poškodovanca čimprej zaščititi proti steklini s cepljenjem. Cepljenje je varno in učinkovito z blažjimi neželjenimi reakcijami.

4. Preventivni cepljenje je priporočljivo za potnike, ki nameravajo dlje časa ostati na območju, kjer je velika možnost okužbe z virusom stekline ali bodo živalim posebej izpostavljeni. Preventivno cepljenje se opravi s tremi odmerki cepiva v razmaku 0 - 1 teden - 3 tedni. Poživitveni odmerek se ponovno dobi čez eno leto in potem vsake 3 leta.

Razširjenost
Razširjena je po vsem svetu razen v Avstraliji, Novi Zelandiji, Grenladiji in na severu Kanade ter v večjem delu zahodne Evrope; večja nevarnost okužbe vlada na celotnem območju Afrike, severnem delu Južne Amerike, v Srednji Ameriki in v večjem delu Azije. Za steklino bi naj v svetu vsako leto umrlo od 50 000 do 100 000 oseb!

Opomba: kače (plazilci), ptice, žabe, …ne prenašajo stekline, miška (glodalci) - zelo redko

hepatitis

 
Osebna orodja