Nahajate se tu: Domov Nalezljive bolezni Kapljične nalezljive bolezni Meningokokni meningitis

Meningokokni meningitis

Slika: Razširjenost meningokoknega meningitisa po Svetu

Bakterijske meningitise povzročajo različne bakterije. Ena izmed bakterij, ki lahko povzroča vnetje možganskih ovojnic je tudi meningokok (Neisseria meningitidis) in takrat govorimo o meningokoknem meningitisu. Je zelo resna bakterijska okužba možganskih ovojnic.

Znaki obolenja
Čas od okužbe do izbruha bolezni (inkubacija) je 2 do 7 dni. V tem času prodrejo meningokoki iz nosno-žrelne sluznice v kri in krožijo po telesu. Tako se naselijo tudi v možganskih ovojnicah, kjer povzročajo gnojno vnetje.
Bolezen se lahko začne blago, običajno pa nenadno z vročino, mrzlico, hudim glavobolom, slabostjo, velikokrat z bruhanjem, otrplim tilnikom, bolnike moti svetloba. Imajo bolečine v mišicah ter sklepih in so zaspani. Težave se naglo stopnjujejo do motenj zavesti in prizadetosti notranjih organov. Na koži so vidne drobne krvavitve – pikčast izpuščaj po koži. Pogosta sta delirij in koma ter prizadetost srca.
Bolnik lahko v nekaj urah pade v zelo nevarno stanje. Včasih je že po nekaj urah nezavesten. Posebno huda oblika je meningokokna sepsa (razsoj povzročitelja po vsem telesu), ki se začne zelo hitro, bolnikovo stanje se slabša iz ure v uro.
Bolezen lahko zapusti trajne posledice, kot so: gluhost, slepota, ohromitve in umska prizadetost.
Smrtnost pri meningokoknem meningitisu je 8% do 10%, pri sepsi pa preko 30%.
Pri 10– 20% obolelih ostanejo trajne okvare možganskega tkiva.

Način okužbe
Epidemiološki rezervoar je človek – bolnik ali klicenosec. Meningokok je zelo razširjena klica, ki jo pogosto najdemo v nosno žrelnem prostoru pri zdravih ljudeh, vendar je primerov bolezni razmeroma malo. Prenaša se kapljično (s kihanjem, kašljanjem), aerogeno ( preko zraka z drobnimi kapljicami, ki se iz ust in nosu sproščajo ob kihanju, kašljanju in govorjenju), posredno (pitje iz istega kozarca, isti jedilni pribor) ali neposredno s poljubljanjem.

Zdravljenje
Obolenje je resno in zahteva hitro prepoznavo in ustrezno antibiotično zdravljenje. V večini primerov je potrebno bolnišnično zdravljenje.

Preprečevanje
Proti bolezni se lahko zaščitimo s cepljenjem. Obstaja 5 tipov bakterije: A, B, C, Y i W-135, ki so različno geografsko razporejeni po celini. Kombinirano cepivo (A/C/Y/W 135) učinkovito zavaruje pred boleznijo. En odmerek cepiva daje zaščito za 3 leta.

Cepljenje priporočamo potnikom (ki potujejo v predele podsaharske Afrike, romarjem, ki potujejo v Saudsko Arabijo ter potnikom v Nepal, zlasti v primeru, če se na teh območjih zadržujejo daljši čas in imajo tesnejše stike z domačini) in osebam z določeno motnjo v delovanju imunskega sistema (indikacijo za cepljenje postavi zdravnik specialist).
Cepljenje pa je obvezno za osebe, ki so pri delu izpostavljene ali lahko prenesejo okužbo na druge osebe in ob pojavu epidemioloških indikacij, ki jih postavi Inštitut za varovanje zdravja RS.

Osebe, ki so bile v stiku z bolnikom, pri katerem se dokaže, da je meningitis povzročil meningokok, je potrebno zaščititi z antibiotikom, ki zaščiti posameznika in zniža delež klicenoscev meningokoka v skupini. Zdravilo predpiše zdravnik.

Razširjenost
Bolezen je razširjena povsod, zlasti pa v podsaharski Afriki (Senegal, Etiopija, Mauretanija, Ruanda, Burundi in Tanzanija), v Nepalu, Mongolija in Indiji ter nekaterih področjih Saudske Arabije. V endemičnih področjih je več kot 10% populacije nosilcev bakterije v nosno žrelnem prostoru in nimajo znakov bolezni.

V Sloveniji se najpogosteje pojavljata meningokoka skupine B in C. Infekti zgornjega respiratornega trakta (gripa, prehladi) so večkrat povezani s pojavom meningokoknega obolenja. Za meningitisom zbolevajo največkrat otroci, mlajši mladostniki, v starosti od 5 do 15 let. Največ primerov bolezni je v hladnih mesecih, zlasti v zgodnji pomladi.

hepatitis

 
Osebna orodja