Azerbajdžanska republika je država v Zakavkazju, ki na severozahodu meji na Gruzijo, na severu na Rusijo, na vzhodu na Kaspijsko jezero, na jugu na Iran, ter na zahodu na Armenijo, na katero na severu meji tudi azerbajdžanska eksklava Naxcivan, ki na jugu prav tako meji na Iran, na severozahodu pa se dotika Turčije. Nekdanjo avtonomno pokrajino Gorski Karabah na zahodu Azerbajdžana so po razpadu Sovjetske zveze zasedle armenske sile. Danes se na tem območju nahaja samooklicana država Gorski Karabah, ki jo je priznala samo Armenija.
| CEPLJENJE | proti bolezni |
| Obvezno | nobeni |
| Obvezno za določene skupine potnikov* | nobeni |
| Priporočeno za vse potnike | |
| Priporočeno za določene skupine potnikov** | |
| ZAŠČITA Z ZDRAVILI/ANTIMALARIKI | ni potrebna |
*cepljenje (za navedeno bolezen) zahteva država ob prihodu iz ednemičnih držav ali prestopu na letališču endemične države več kot 12 ur ali pa se potuje v endemični del države (kjer se bolezen pojavlja)
**cepljenje se svetuje glede na dolžino in način potovanja, poklicno izpostavljenost in določene aktivnosti na potovanju, občasen pojav posamičnih primerov ali izbruhov bolezni, stik s prijatelji in sorodniki (obisk), starost potnika,…
Krimsko-Kongoška hemoraška mrzlica: Bolezen se pojavlja posamično, vezano na poletne mesece v predelih, kjer najdemo klope, ki so prenašalci bolezni. Pojav bolezni pri ljudeh se lahko spreminja glede na množičnost gostiteljev (klopi in glodalci).
Mediteranska mrzlica: Pojavlja se ob obalnem predelu Kaspijskega jezera, vezano na poletne mesece, kjer najdemo klope, ki so prenašalci bolezni.
Potovalna driska: Rizik za potovalno driskoje visok, vsi vodni viri so sumljivi, vključno z mestnimi vodovodnimi omrežji, ki so zaradi nerednega nadzora lahko kontaminirani.
Malarija: Tveganje za malarijo obstaja od julija do oktobra v področju porečja rek Kura in Aras (province Agcabadi, Barda, Beylaqan, Bilasuvar, Calilabad, Fuzuli, Imisli, Kurdamir, Nakhichivan, Sabirabad, Saatli in Zardab).
