Malarija se pojavlja na Kitajskem. Turisti, ki potujejo v večja mesta in turistične kraje, niso ogroženi. Nevarnost obstaja v podeželskih predelih v provincah Hainan, Yunnan, Fuijan, Guangdong, Guangxi, Guizhou, Sichuan, Tibet ob rekah Zangbo, Anhui, Hubei, Haian, Jiangsu in Shandong. Možnost okužbe je na nadmorski višini pod 1 500 m. Od julija do novembra je nevarnost v predelih severno od 33. vzporednika, od maja do decembra pa južno od 25. vzporednika severne poloble. Na korejskem polotoku je občasno mogoče zabeležiti posamezne primere malarije v tako imenovani demilitarizirani coni med obema državama. Priporočamo uporabo repelentov, ki vsebujejo vsaj 30 odstotkov aktivne substance DEET, nošenje svetlih oblačil, izogibanje raznim parfumom ter na trekingih ponoči uporabo zaščitnih mrež proti komarjem. V zadnjem obdobju se za dokaz okužbe z malarijo uporabljajo tudi hitri testi, ki jih lahko naredijo popotniki sami. Slabost testov je, da niso 100-odsotno zanesljivi in so tudi relativno dragi.

Japonski encefalitis je prisoten na Kitajskem, Japonskem in posameznih predelih obeh Korej. Japonski encefalitis povzroča virus iz skupine flavivirusov, povzročitelja pa prenaša komar Culex mosquitoes. Pogoste okužbe so na kmetijskih površinah, predvsem na riževih poljih. Med popotniki so ogroženi predvsem tisti, ki bivajo pri domačinih ob poljih in velikih vodnih zbiralnikih. Inkubacijska doba za omenjeno bolezen je 5 do 15 dni. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka. Pomembna je zaščita pred piki komarjev, predvsem z ustreznimi odvračali (repelenti). Večina okužb je brez simptomov. Pri tistih, pri katerih se bolezen razvije, je smrtnost skoraj 30-odstotna. Klinični znaki bolezni so povišana telesna temperatura, glavobol in bruhanje. Lahko se razvije hujša oblika bolezni z vnetjem možganov (encefalitis).

Na voljo je cepivo, ki ga dajemo v treh odmerkih. Zadnjega mora popotnik dobiti vsaj deset dni pred potovanjem.

Denga se pojavlja na Kitajskem, Tajvanu in v obeh Korejah.

Klopni meningoencefalitis ogroža popotnike v gozdnatih pokrajinah severovzhodne Kitajske in Južne Koreje. Tam se pojavlja t. i. vzhodna ali ruska pomladna poletna oblika. Bolezen prenašajo klopi, inkubacijska doba je od 2 do 28 dni. Bolezen poteka v dveh fazah. V prvem obdobju so bolezenski znaki: slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol, povišana telesna temperatura, lahko pa tudi bolečine v trebuhu in bruhanje. Po prostem obdobju, ki traja 1 do 20 dni, se začne drugo obdobje bolezni, v katerem se pojavijo znaki prizadetosti centralnega živčnega sistema. Bolezen se kaže kot akutno vnetje možganskih ovojnic (meningitis) ali pa kot meningoencefalitis, če so prizadeti tudi možgani. Izid bolezni je lahko smrten. Cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu dajemo v treh odmerkih, zaščita pa traja okoli tri leta po primarnem cepljenju.

Visceralna in kožna oblika lišmanioze sta prisotni na kitajskem podeželju.
Na nekaterih otokih v Kitajskem morju je mogoča okužba z povzročitelji povratne ali rekurentne mrzlice in virusom chikungunya.

Filariaza se še vedno pojavlja na južnem Kitajskem.

Kuga se pojavlja v posameznih primerih v Mongoliji in na Kitajskem.

Nekatere hemoragične mrzlice, na primer mišja mrzlica z odpovedjo ledvic, in korejska hemoragična mrzlica redkokdaj prizadenejo popotnike. Med turisti in popotniki se v večji meri pojavljajo obolenja prebavil.

Hepatitis A je endemičen skoraj v vsej Vzhodni Aziji. Najboljša je zaščita s cepljenjem, potrebujemo pa dva odmerka cepiva v razmiku 6 do 12 mesecev. Mogoče je tudi kombinirano cepljenje proti hepatitisu A in B. V takem primeru cepimo s tremi odmerki.

Hepatitis E ima visoko prevalenco v zahodni Kitajski.

Bruceloza se občasno pojavi na Kitajskem in v Mongoliji, podobno je tudi s kolero.
V vzhodni Aziji je povzročitelj trebušnega tifusa že rezistenten na posamezne antibiotike.

Pogoste so tudi okužbe z najrazličnejšimi zajedavci. Priporočljivo je pogosto umivanje rok, pitje ustekleničene vode ter uživanje dobro prekuhane oziroma pečene hrane. Večja nevarnost je pri uživanju tako imenovane poulične prehrane, ki je predvsem na Kitajskem zelo razširjena.

Hepatitis B je v tamkajšnjem predelu Azije zelo endemičen. Svetujemo cepljenje proti tej bolezni. 

Shistosomoza je prisotna ob reki Yangtze na Kitajskem.

Poliomielitis ali otroška paraliza zaradi ukrepov Svetovne zdravstvene organizacije vedno manj ogroža prebivalstvo in obiskovalce Kitajske, Mongolije in Korej. Leptospiroza je endemična v osrednjem delu Kitajske.

V Mongoliji so zabeleženi posamezni primeri meningokoknega meningitisa. Popotniki morajo upoštevati dejstvo, da je mogoč tudi prenos stekline predvsem pri ugrizih potepuških psov na Kitajskem in v Mongoliji.

Tveganje za gripo oziroma influenco je na Kitajskem, Japonskem, v Korejah in na Tajvanu od novembra do aprila. V nekaterih socialno revnih predelih je tudi velika incidenca tuberkuloze. Popotnikom, ki bodo dlje časa bivali na tamkajšnjih območjih, svetujemo, naj pred potovanjem obiščejo zdravnika in opravijo tuberkulinski test.

V deželah vzhodne Azije je prevalenca spolno prenosljivih bolezni od 1 do 5 odstotkov. Poleg okužb z virusom HIV in virusom hepatitisa B so prisotni tudi sifilis, gonoreja, klamidijski limfogranulon, mehki čankar, donovanoza, genitalni herpes in negonokokni uretritis. Temeljno priporočilo pred potovanjem je varno spolno življenje oziroma monogamno partnerstvo z zdravim partnerjem oziroma partnerko. Če se oseba predaja tveganemu spolnemu življenju, priporočamo redno, dosledno in pravilno uporabo kondomov iz lateksa. Ob pojavu kakršnih koli težav ali znakov spolne bolezni je potreben takojšen obisk pri zdravniku.

Ptičja ali aviarna gripa je nalezljiva bolezen živalskega izvora. Povzročajo jo virusi, ki se ponavadi prenašajo med pticami, v redkih primerih pa se okužijo tudi prašiči. V izjemnih primerih se lahko okuži tudi človek. Vse ptičje vrste so občutljive za okužbo, med njimi tudi domača perutnina. Bolezen je zelo težko nadzorovati, saj je virus v visokih koncentracijah v perutninskih iztrebkih, od koder lahko prehajajo v zemljo. Prenos je mogoč tudi s pomočjo kontaminiranega kmetijskega orodja, krme, obleke in obutve. Okužba je pogosta tudi na tržnicah, kjer prodajajo živo perutnino in so slabe higienske razmere. Med državami se bolezen lahko prenaš a prek mednarodne trgovine z živo perutnino in prek ptic selivk. Od leta 2003 v posameznih azijskih državah poročajo o izbruhih visoko patogene aviarne influence pri racah in piščancih.

Posebno pozornost pa terja dejstvo, da lahko zbolijo tudi ljudje, in sicer za visoko patogeno različico bolezni, znano kot H5N1. Ta tip virusa je preskočil prepreko med vrstami in pri ljudeh povzroča hudo obliko gripe, ki se lahko konča s smrtjo obolele osebe. Izdelava cepiva proti tej obliki gripe še poteka. Na voljo sta dve vrsti zdravil za preprečevanje in zdravljenje bolezni. Prve raziskave na terenu v Aziji so na žalost pokazale tudi posamezne pojave neobčutljivosti za omenjena zdravila. Pred potovanjem v države, kjer je ptičja gripa, WHO svetuje popotnikom, naj se med potovanjem ne dotikajo žive ali mrtve perutnine in površine, na kateri je perutnina. Uživati morajo samo dobro toplotno obdelano perutnino in si pogosto umivati roke. Izogibati se morajo krajev, kjer prodajajo in gojijo perutnino. Po vrnitvi s potovanja naj vsaj 10 dni spremljajo svoje zdravstveno stanje in obiščejo zdravnika ob pojavu vročine, kašlja ali težkega dihanja.

Nevarnost za zdravje popotnikov so tudi piki in ugrizi nevarnih živali. V Mongoliji, na Kitajskem in v obeh Korejah živi kar nekaj vrst strupenih kač, pajkov in škorpijonov. Zelo nadležne so tudi posamezne vrst pijavk.

Mogoče so tudi zelo nevarne zastrupitve zaradi uživanja različnih vrst rib. Ena takšnih zastrupitev je scombroid, ki nastane zaradi nepravilnega skladiščenja rib, ki v telesu vsebujejo velike količine histidina. Zaradi bakterij se histidin pretvori v histamin, ki v telesu človeka, ki je zaužil meso te ribe, povzroči reakcijo, podobno alergiji. Ponavadi težave minejo v nekaj urah. Tetrodoksin je strup, ki ga lahko najdemo v ribah, ki jih na Japonskem prodajajo kot kulinarično posebnost, imenovano »fugu«, in nastane zaradi nepravilne priprave. Zastrupitev je lahko smrtna. V večini omenjenih azijskih dežel je precej gost promet, precej tehnično oporečnih vozil in mnogo neizkušenih voznikov, ki so pogosto tudi pod vplivom alkohola. Zato odsvetujemo najem motornih vozil ter obvezno uporabo varnostnih pasov. V nekaterih velikih mestih je precej kriminala in zelo onesnažen zrak. Priporočamo zdravstveno zavarovanje z asistenco na potovanju.