Helenska republika, kratko Hellas in bolj znana kot Grčija, je obmorska država na skrajnem jugu Balkanskega polotoka. Na kopnem na zahodu meji na Albanijo, na severu na Makedonijo in Bolgarijo ter na vzhodu na Turčijo, po morju pa jo z vzhoda obliva Egejsko morje, z zahoda in juga pa Jonsko in Sredozemsko morje. Grčijo imajo mnogi za zibelko zahodne civilizacije, saj ima dolgo in bogato zgodovino, v kateri se njen vpliv širi prek treh celin. Po površini je na 95., po številu prebivalcev pa na 73. mestu.
Bolezen | Cepljenje |
Antična Grčija je bila prva visokorazvita civilizacija v evropskem Sredozemlju. V 2. st. pr. n. št. je prešla pod oblast rimskega cesarstva, po njegovem razpadu leta 395 pa pod bizantinsko oblast. turki so v Grčiji vladali od sredine 15. stoletja. Neodvisnost je dosegla leta 1830 (kraljevina). Na začetku 20. stoletja so se po balkanskih vojnah in prvi svetovni vojni oblikovlae zdajšnje meje države. Pod italijansko in nemško okupacijo v drugi svetovni vojni je delovalo nekaj partizanskih odporniških skupin. Spori monarhistov in republikancev so se stopnjevali do državljanske voje v letih 1946-49. Vojaška hunta je leta 1974 zrušila monarhijo. Leta 1981 so vzpostavili demokracijo, toda napeti odnosi s Turčijo so se nadaljevali (Ciper, meja na Egejskem morju). Po razpadu Jugoslavije je Grčija močno nasprotovala mednarodnemu priznanju Makedonije (zaradi njenega imena in državnih simbolov), leta 2008 je blokirala njen sprejem za polnopravno članico NATA.
Grčija je pretežno gorata država. Na zahodu proti jugu se širigorovje Pindos, na vzhodu so obronki grudastega gorstva Rodopi. Obala je zelo razčlenjena, večja otoka sta Kreta in Evboja, največji polotok je Poloponez, ki ga od celinskega dela ločuje Korintski prekop. Pindos predstavlja klimatsko-vegetacijsko mejo. Na zahodu je več padavin, rastlinstvo je bujno. Vzhodno od Pindosa so zime hladnejše, padavin je precej manj.
Na polotoškem delu Grčije ni večjih rek, največje pritekajo s severa (Vardar, Marica, Struma), z območij, kjer je vpliv Sredozemlja manjši in rečni režim drugačen. Pomanjkanje vode je značilno za večji del države, poslabšuje ga apnenčasta (vodoprepustna) podlaga.
Večino prebivalcev tvorijo Grki (94%), po veroizpovedi so pravoslavni. Med manjšinami velja omeniti Makedonce na severu, Albance na severozahodu in Bolgare na severovzhodu (Trakija). Naravni prirastek je zelo majhen.
Grčija se je po drugi svetovni vojni iz kmetijske države kmalu razvila v industrijsko, z zelo razvitimi storitvenimi dejavnostmi (trgovina, turizem, ladjarstvo). V rudarstvu imata največji pomen lignit (četrta na svetu) in boksit (prva v Evropi). Industrija je zgoščena v največjih mestih (Atene, Solun). V kmetijstvu pa prevladujejo sredozemske kulturne rastline (vinska trta, oljke, agrumi, fige) in ovčereja. Grčija ima že desetletja velik trgovinski primankljaj v izmenjavi s tujino.
(vir: Geografski atlas Evrope, DZS, 2010)
Grčija je upravno razdeljena na 13 enot, imenovanih periferies (grško περιφέρειες), te pa so nadalje razdeljene na 51 prefektur (grško νομός): Atika, Osrednja Grčija, Osrednja Makedonija, Kreta, Vzhodna Makedonija in Trakija, Epir, Jonski otoki, Severnoegejski otoki, Peloponez, Južnoegejski otoki, Tesalija, Zahodna Grčija, Zahodna Makedonija
Kreta (grško Κρήτη: Kriti) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju. Po podatkih iz leta 1991 ima pol milijona prebivalstva. Je pretežno gorat otok, zato ni primeren za gospodarstvo.
