Republika Hrvaška je obmorska država na jugu srednje Evrope na Balkanskem polotoku in se razprostira od skrajnih vzhodnih robov Alp na severozahodu do Panonske nižine in bregov reke Donave na vzhodu, njen osrednji del pokriva Dinarski gorski masiv, južni del pa se končuje na obali Jadranskega morja. Na zahodu meji na Slovenijo, na severu na Madžarsko, na vzhodu pa na Bosno in Hercegovino ter Srbijo in Črno goro. Glavno mesto države je Zagreb. Po površini je na 124., po številu prebivalcev pa na 115. mestu.
Bolezen | Cepljenje |
Hrvaška obsega jadransko-dinarsko, povečini gorato območje z razvitim kraškim površjem in nižinsko panonsko območje z nekaj osamelci. Obala je zelo razčlenjena, z več kot tisoč otoki in otočki. Podnebje je sredozemsko, v notranjosti celinsko. Reke, ki se izlivajo v Jadransko morje, so kratke. Vse večje reke tečejo po severovzhodnem, panonskem delu države (Sava, Drava, Donava) in se izlivajo v Črno morje. Velikih jezer ni, po naravnih lepotah izstopajo Plitvička jezera v Liki. Gozdovi pokrivajo tretjino površja. Prevladuje bukov in hrastov gozd, v primorju pa zimzelena sredozemska kserofitna vegetacija (makija).
Prebivalci so povečini Hrvati (88%), po veroizpovedi katoliki. Med manjšinami je največ Srbov (4%, pravoslavni), Bošnjakov, Italijanov, Madžarov, Albancev, Slovencev in Čehov. Od začetka devetdesetih let 20. stoletja je več umrlih kot rojenih. Poselitev je zelo neenakomerna, najbolj je zgoščena na severozahodu med Zagrebom in Međimurjem (več kot 200 preb./km2), v Liki in Gorskem Kotarju le 10 preb./km2. Hrvaška je med razvitejšimi državami v tranziciji, vendar je zaradi vojne v devetdesetih letih gospodarsko zelo zaostala za Slovenijo in Češko.
Temelj gospodarstva so industrija (predelovalna), trgovina, kmetijstvo in turizem, katerih prihodki pokrivajo velik del primankljaja v blagovni menjavi države s tujino.
Zadnjih deset let se odlikuje z izgradnjo sodobnih avtocest (več kot 1200 km), največ med tranzicijskimi državami.
Narodni Parki: Brioni, Kornati, Krka, Mljet, Paklenica, Plitviška jezera, Risnjak, Severni velebit
Prazniki in dela prosti dnevi
• 1. januar – novo leto
• 6. januar – Sv. Trije Kralji
• 1. maj – praznik dela, Sveto Rešnje Telo
• 22. junij – dan antifašističnega boja
• 25. junij – dan državnosti
• 5. avgust – dan zmage in domovinske hvaležnosti
• 15. avgust – Marijino vnebovzetje
• 8. oktober – dan neodvisnosti
• 1. november – vsi sveti
• 25. in 26. december – božič
Hrvaška je upravno razdeljena na 20 administrativnih enot, imenovanih županija, ednina, županije, množina, glavno mesto Zagreb pa ima poseben status: Zagrebška županija, Krapinsko-zagorska županija, Siško-moslavška županija, Karlovška županija, Varaždinska županija, Koprivniško-križevska županija, Bjelovarsko-bilogorska županija, Primorsko-goranska županija, Liško-senjska županija, Virovitiško-podravska županija, Požeško-slavonska županija, Brodsko-posavska županija, Zadarska županija, Osješko-baranjska županija, Šibensko-kninska županija, Vukovarsko-sremska županija, Splitsko-dalmatinska županija, Istrska županija, Dubrovniško-neretvanska županija, Međimurska županija, Zagreb *
