Republika Islandija je otoška država v severnem Atlantskem oceanu, med Grenlandijo in Veliko Britanijo, severozahodno od Ferskih otokov. Islandija je do naselitve Norvežanov in Keltov (Škoti in Irci) v poznem 9. in 10. stoletju ostala eden večjih nenaseljenih otokov. Z Islandije izhaja najstarejši parlament na svetu, Althing, ki je bil ustanovljen leta 930. Po nekaterih virih so bili prvi naseljenci otoka irski menihi, a za to ni arheoloških dokazov. Po površini je na 106., po številu prebivalcev pa na 170. mestu.
Bolezen | Cepljenje |
Islandija je precej gorat otok, gorati predeli obsegajo namreč kar 3/4 površja. Stare kamnine so mestoma prekrite z vulkansko lavo in tufom (groh, vulkanski pepel, zlepljen v čvrsto skalo). Veliko je nedelujočih in aktivnih vulkanov ter gejzirjev (vrelci tople vode). Gorska notranjost je prekrita z ledeniškim materialom, ki je ostal po zadnji poledenitvi iz pleistocena. Obala je razčlenjena, vendar je obalni nižinski pas zelo ozek in strm.
Podnebje je v poseljenem obalnem delu oceansko, poletja so sveža (10oC), zime pa blage kljub visoki geografski širini. Največ padavin prinašajo južni vetrovi z oceana. Pogosta so deževja in megla, večni led in sneg prekriva 1/7 otoka. Prebivalci so Islandci (94%), po veroizpovedi protestanti. So potomci irskih, britanskih in skandinavskih priseljencev iz srednjega veka. Naravni prirastek je zmeren.
Islandija je razvita država, med naravnimi bogatstvi velja izpostaviti bogatstvo rib iz oceana. Toplo vodo iz gejzirjev uporabljajo za ogrevanje bivalnih prostorov in rastlinjakov. gorske reke so pomemben vir električne energije. V kmetijstvu prevladuje živinoreja, ki je pomembnejša od poljedelstva. Najbolj razvita industrijska dejavnost je predelava rib, v Straumsviku je velika tovarna aluminija, ki predeluje uvoženi boksit.
Islandija je edina evropska država, kjer ne prestavljajo ur za poletni/zimski čas.
Ljudje prihajajo gledat predvsem gejzirje in slapove, ki jih na Islandiji ni malo. Na pomembnost ognjenikov kaže dejstvo, da je bilo od naselitve okrog 150 vulkanskih izbruhov. Vulkanizem povzroča tudi širitev Islandije, saj so najmlajši deli mlajši od 700 tisoč let. Gejzirje srečamo tudi drugod po svetu, ime pa so dobili prav po gejzirju na Islandiji – Geysir.
V poletnem času turizem prinaša pomemben dohodek državi, saj jo, kljub temu, da je Islandija najdražja evropska država, vsako leto obišče okoli 190.000 tujih turistov.
Islandsko podnebje je milo oceansko in ima sveža poletja ter mile zime. Na JZ pade letno od 800 do 2000 mm padavin, na S pa od 400 do 700 mm. Značilne so hitre vremenske spremembe in viharni JZ vetrovi, ki lahko povzročijo sneženje v notranjosti tudi poleti. Islandija leži v mejnem območju hladnih arktičnih zračnih gmot in zmerno toplih zračnih tokov. Zalivski tok obkroža Islandijo v smeri urinega kazalca in ima zelo velik vpliv na podnebje, saj bi bil otok brez njega komaj naseljiv.
