Kolera je črevesna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo bakterije iz vrst vibrionov. Je akutna, včasih burno potekajoča bolezen z drisko, ki jo povzroča enterotoksin Vibrio cholere. Ponavadi se pojavlja množično.
Prvi znaki bolezni se pojavijo nekaj ur do 5 dni po okužbi. Začetek je hiter z obilno tekočo drisko in pogosto prisotnim bruhanjem, kar povzroči naglo izgubljanje tekočine in posledično izsušitev, ki je lahko tudi vzrok smrti. Zato je najpomembnejše pravočasno nadomeščanje izgubljene tekočine, saj lahko bolnik izgubi tudi do 30 l tekočine na dan (do 12 % telesne teže). V takem primeru imajo bolniki vdrte oči, suho in hladno kožo ter plitko dihajo. Iztrebki so sprva kašasti, kmalu postanejo vodeni, vse bolj številni, podobni riževi vodi z značilnim vonjem. Bolniki so hripavi, kmalu popolnoma brez glasu. Večinoma so prisebni, po navadi nimajo vročine in krčev v trebuhu, razen otrok. Driska traja od 12 ur do 7 dni in pri večini bolnikov mine sama.
Najbolj nevaren zaplet obolenja je padec sladkorja v krvi, zato mora bolnik uživati normalno hrano. Če bolnika ne zdravimo pravilno lahko nastopi smrt že nekaj ur po začetku bolezni, po navadi prvi ali drugi dan.
Kolera pri nosečnici lahko povzroči splav.
Bolezen se danes pojavlja večinoma v blažji obliki ali celo brez značilnih težav
Bolnik/okužena oseba izloča povzročitelja kolere z blatom v okolje, zato se bolezen v nehigienskih razmerah širi na druge ljudi:
Osnova zdravljenja kolere je nadomeščanje tekočine in soli. Antibiotična terapija skrajša trajanje bolezni in zmanjša količino tekočine, ki je potrebna za rehidracijo. Dieta ni potrebna.
Najpomembnejše je upoštevanje splošnih higienskih ukrepov ter skrbna izbira hrane in pijač.
Cepljenje proti koleri je slabo učinkovito, zato se ne priporoča.
