Med nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo potnike, so daleč na prvem mestu. Približno 30 milijonov potnikov letno potuje v nerazvite države. 20-55 % jih zboli za potovalno drisko, od teh jih 20 % obleži v postelji, kar 40 % pa je prisiljenih spremeniti potek načrtovanega potovanja. Čeprav je za drisko lahko kriv že spremenjen način prehranjevanja, pa je vzrok potovalne driske največkrat črevesna okužba.
Čeprav pred črevesnimi obolenji nismo varni nikjer, je največja razširjenost zaradi slabih higienskih razmer v Srednji Ameriki in večjem delu Južne Amerike, Indiji, Kitajski, Afriki, Aziji. Razdelitev ciljev potovanja glede na stopnjo tveganja za pojav potovalne driske prikazuje spodnja tabela.
Med črevesne nalezljive bolezni spadajo tudi okužbe s salmonelo in kampilobaktrom. Poleg živali je vir okužbe lahko tudi bolnik, prebolevnik ali pa klicenosec, ki je okužen, a je na videz zdrav. Bolezen se pogosto širi tudi preko okužene hrane, posebno mesa in mesnih izdelkov, zlasti perutnine in jedi, ki vsebujejo jajca. Tovrstne okužbe so pogoste tudi pri nas.
| Visoko tveganje (20-50 %) | Srednje tveganje (8-20 %) | Nizko tveganje (pod 8 %) |
| Severna Afrika | Južna Evropa | Severozahodna Evropa |
| Subsaharska Afrika | Severno Sredozemlje | ZDA |
| Indijski podkontinent | Kanarski otoki | Kanada |
| Jugovzhodna Azija | Srednji Vzhod | Južnoafriška republika |
| Južna Amerika | Kitajska | Japonska |
| Mehika | Rusija | Avstralija |
Vir: Potovalna driska, Anja Škraba, Primož Petrič,, Med Razgl 1999;38: 73-82
Povzročitelji so različni virusi, bakterije, zajedavci, glivice. V okolje jih širi bolnik ali klicenosec z blatom, redkeje tudi z urinom in izbruhano maso. Najpogostejši izvor okužbe je fekalno kontaminirana hrana ali voda.
Znane so tudi zastrupitve potnikov z nekaterimi vrstami rib in školjk, ki vsebujejo biološke strupe ali velike količine aminokisline histidin.
Potniki običajno zbolijo v prvem tednu po prihodu v tuje kraje.
Za natančnejšo določitev vzroka prebavnih težav je potrebno opraviti laboratorijske preiskave blata, izbruhane mase ali krvi.
Okužba je najpogosteje posledica uživanja kontaminirane hrane in vode. Prebavne težave se lahko pojavijo že nekaj ur do dni po zaužitju kontaminirane hrane ali vode.
Bolezen se navadno začne nenadno z bolečinami v trebuhu, siljenjem na bruhanje in bruhanjem. Bolnik tri- do desetkrat na dan odvaja tekoče blato. Nekateri bolniki imajo vročino. Bolezen lahko traja nekaj dni, redko več. Nezdravljena bolezen traja večinoma 3 do 5 dni, pri 10-15 % dlje kot teden dni in pri 1-2 % dlje kot en mesec. Bolezenski znaki so odvisni od povzročitelja, najpogostejši so driska, bruhanje, slabost, krči, vročina. Med težjimi obolenji z dolgotrajnejšim potekom so kolera, tifus, hepatitis A.
Največja nevarnost je izsušitev (dehidracija), ki lahko privede tudi do motenj zavesti, zato moramo poskrbeti za pravočasno nadomeščanje tekočine. Še zlasti previdni moramo biti pri majhnih otrocih, nosečnicah in starejših.
Pri driski ali bruhanju moramo takoj nadomestiti izgubljeno tekočino in elektrolite. V ta namen je priporočljiva priprava peroralnih rehidracijskih raztopin (soli, ki se zmešajo z vodo). Bolnik lahko je ali pije po želji, izogibati se mora le zelo sladkim, gaziranim in alkoholnim pijačam ali mastni hrani. Četudi so protimikrobna zdravila učinkovita za preprečevanje okužb, ki jih povzročajo bakterije, jih praviloma pri zdravih ljudeh ne uporabljamo, ker lahko jemanje spremljajo številni neželeni učinki. Protimikrobna zdravila so primerna za potnike na kratkih potovanjih, za ljudi, ki so zelo dovzetni za črevesne okužbe, ali kadar obstaja v primeru driske velika nevarnost zapletov.
Pri preprečevanju potovalne driske je najpomembnejše upoštevanje splošnih higienskih ukrepov ter skrbna izbira hrane in ustekleničenih pijač.
