Severna & Centralna Amerika

Severna Amerika obsega Kanado, Združene države Amerike (ZDA), Grenlandijo in Bermude. Geografsko sega območje praktično od Arktike na severu do subtropskega pasu na jugu ZDA.

Srednjo Ameriko sestavljajo tri geografske enote: Mehika, Medmorska Amerika in Karibi.

Izberite državo, v katero potujete

Severna Amerika

Incidenca nalezljivih bolezni na tem območju je praktično enaka kot v razviti Evropi. Epidemije gripe se pojavljajo od novembra do aprila.

Denga se občasno pojavi na jugu ZDA, predvsem ob mehiški meji.

Več je bolezni, ki jih prenašajo klopi; to so predvsem borelioza, erlihioza, babezioza in vročica Skalnega pogorja (Rocky Mountain). Pri popotnikih, ki bodo obiskovali velike nacionalne parke, je priporočljiva uporaba repelentov in ustreznih oblačil. Pomembno je čim zgodnejše odkritje in odstranitev prisesanega klopa.

Pojavljajo se tudi druge vrste encefalitisov, na primer: St. Louis, West Nile, vzhodni in zahodni konjski encefalitis. Povzročitelje bolezni prenašajo komarji in so značilne za južne in zahodne predele ZDA.

Povzročitelj človeške erlihioze je bakterija Ehrlichia chaffeensis ali Ehrlichia ewingii. Bakterije prenašajo klopi. Bolezen poteka kot neznačilno vročinsko obolenje z glavobolom, utrujenostjo, bolečinami v mišicah in sklepih ter spremembami v krvni sliki. Bolezen zdravimo z antibiotiki.

Babeziozo povzroča mikrob Babesia microti. Včasih bolezen spominja na malarijo. Inkubacijsko obdobje traja en teden do dva. Pri bolniku se pojavi povišana telesna temperatura z vročino in mrzlico, bolečinami v mišicah ter povečanimi jetri in vranico. Večina bolnikov ozdravi. Več težav je pri otrocih, starejših ljudeh in pri ljudeh z manjšo imunsko odpornostjo.

V zadnjih letih je bilo v ZDA kar nekaj primerov stekline. Izogibali naj bi se stikom z rakuni, lisicami, kojoti, skunki in netopirji.

Občasno se pri popotnikih pojavijo prebavne težave, npr. bruhanje in driske zaradi okužbe z virusi, bakterijami ali zajedavci.

V nekaterih predelih ZDA in Kanade je hepatitis B endemičen. Pred daljšim bivanjem v teh državah, pri zaposlitvi ali šolanju lahko oblasti zahtevajo pred vstopom v državo rezultate testiranja na HIV. Na Grenlandiji je hepatitis B endemičen. Pozimi so na tem območju zaradi nizkih temperatur potrebni: previdnost, primerna oblačila in dobra pripravljenost.

V nacionalnih parkih je mogoč stik z nekaterimi nevarnimi živalmi. V puščavskih predelih ZDA pa živijo strupeni pajki, škorpijoni in kače. Velik problem velikih mest je onesnaženje ozračja, zaradi česar lahko nastane poslabšanje nekaterih kroničnih bolezni, predvsem dihal (astma, kronični bronhitis in KOPB). Turisti in popotniki so pogosto žrtve kriminalnih dejanj. Cestni promet je na splošno varen in urejen.

Na hitro o Severni Ameriki

Velikost: 24.710.000 kvadratnih kilometrov
Število držav: 3
Prebivalstvo: 478 milijonov

Ali ste vedeli?

  1. Beseda “Amerika” izvira iz imena italijanskega raziskovalca Ameriga Vespuccija. Je prva oseba, ki je spoznala, da Zahodna Indija in Brazilija pravzaprav nista povezani z Azijo.
  2. Dolina smrti, kjer se nahaja najnižja točka Severne Amerike, je tudi kraj, kjer je bila leta 1913 zabeležena najvišja temperatura na svetu – 56,6 stopinje C.
  3. Severna Amerika je edina celina na svetu, ki ima vse podnebne tipe.
  4. Delfini v Severni Ameriki (zlasti tisti, ki živijo na obali srednjega Atlantika) kažejo določeno vedenje, ki ga ni mogoče videti nikjer drugje na svetu. Delujejo kot ena enota, da poganjajo ribe na kopno, da bi jih ujeli za hrano.
  5. John Rut je poslal prvo pismo iz Severne Amerike leta 1527. Pismo je bilo poslano iz St. John’s, Newfoundland, kralju Henryju VIII v Angliji.
  6. Mexico City je največje mesto v Severni Ameriki (in ne New York).
  7. Več držav ima več krav kot ljudi. Južna Dakota ima tako razmerje med kravami in osebami kar 4:1.

Na hitro o Centralni Ameriki

Velikost: 540,000 kvadratnih kilometrov
Število držav: 7
Prebivalstvo: 44.5 milijonov (2016)

Ali ste vedeli?

  1. Srednja Amerika povezuje Severno in Južno Ameriko, vendar je tehnično gledano del Severne Amerike.
  2. Španščina je uradni jezik v šestih srednjeameriških državah. Medtem ko je v Belizeju to angleščina.
  3. Prvi koraki Krištofa Kolumba na ameriško celino so bili v Hondurasu.
  4. Kostarika je najdaljša demokracija v Srednji Ameriki.
  5. V nasprotju s tem, kar nakazuje ime »Obala komarjev«, ime ni posledica velikega števila komarjev, ampak imena prvotnih prebivalcih, »Miskitos«.
  6. V Nikaragvi ni imen ulic ali oštevilčenja. Naslov je naveden glede na glavne znamenitosti, v bližini katerih živijo.
  7. Stari Maji so čokolado uporabljali kot valuto.
  8. Maji so prvi prišli do matematičnega koncepta “0”.
  9. Panama je edina država na svetu, kjer lahko vidite sončni vzhod na Pacifiku in sončni zahod na Atlantskem oceanu.
  10. Salvador se je po nogometni tekmi spustil v vojno s Hondurasom.
  11. Angleška kraljica je tudi kraljica Belizeja.
  12. Panamski klobuk v nasprotju s svojim imenom izvira iz Ekvadorja.
  13. Kostarika ni bila del Versajske pogodbe. Zato je tehnično gledano še vedno v vojni z Nemčijo.
  14. Če z zasebnim čolnom prečkate Panamski kanal, boste revnejši za približno 800 do 3200 dolarjev. Kljub temu je to še vedno ceneje kot plovba okoli Južne Amerike.
  15. Križarkam zaračunajo med 138 in 148 dolarji na osebo pri prehodu skozi panamski kanal.
  16. Valuta Salvadorja in Kostarike se imenuje Colon po Krištofu Kolumbu. Njegovo ime v španščini je Cristobal Colon.
  17. “Pura Vida” je pozdrav v Kostariki.

Centralna Amerika

K Srednji Ameriki prištevamo Mehiko, Belize, Kostariko, Salvador, Gvatemalo, Honduras, Nikaragvo in Panamo. To je pokrajinsko zelo pestro območje: od puščav na severu Mehike do tropskih pragozdov na jugu. 

V vseh državah se pojavlja malarija. V Mehiki je malarija v nižinskih ruralnih predelih naslednjih držav: Campeche, Chiapas, Oaxaca, Tabasco, Jalisco in Durango. Nobene nevarnosti ni ob meji z ZDA in v turističnih krajih ob atlantski in pacifiški obali. Za profilakso malarije je priporočljiv klorokvin. Ponekod, predvsem v Panami, je med povzročiteljem bolezni opaziti odpornost (rezistenco) proti klorokvinu.

Občasno se pojavlja denga. Med hemoragičnimi vročinskimi mrzlicami je posebnost venezuelska konjska mrzlica.

Pogosta je kožna lišmanioza, ki jo povzročajo različne vrste leišmanij. Bolezen je razširjena v tropskih krajih. Povzročitelja prenaša komar iz vrste Phlebotomus. Na mestu komarjevega pika, pogosto na obrazu, nastane vnet vozlič, ki pozneje ulcerira. Rana je do velikosti kovanca. Včasih je razjed več. Bolezen je kronična; rana se sicer sama zaceli, ostane pa brazgotina. Precej bolj zapletena je visceralna oblika lišmanioze.

Onhocerkoza ali rečna slepota se pojavlja v južni Mehiki in Gvatemali.

Ameriška tripanosomiaza ali Chagajeva bolezen je pogosta v vseh deželah celinske Srednje Amerike. Povzročitelj je Trypanosoma cruzi, prenašajo pa jo insekti. Bolezen je značilna za podeželja in slabe socialne razmere. Na mestu vboda nastane sprememba: oteklina in rdečina (chagoma). Telesna temperatura se poviša, povečajo se bezgavke, nastanejo podočnjaki, kožni izpuščaj, povečajo se jetra in vranica. Lahko nastane meningoencefalitis ali vnetje srčne mišice (miokarditis). Prehod v kronični potek bolezni označujeta srčna aritmija, popuščanje srca in vnetne spremembe na prebavilih. Bolezen se zdravi z nifurtimoxom ali beznidazolom.

Nevarnost rumene mrzlice je v podeželskih predelih Paname.

Bruceloza je v Belizeju, Salvadorju, Gvatemali, Hondurasu in Nikaragvi. Epidemije kolere so občasno v vsej regiji. Podobno je tudi s trebušnim tifusom.

Za popotnike in turiste je priporočljivo cepljenje proti hepatitisu A.

Hepatitis E je prisoten v Mehiki. Zaradi oporečne hrane in vode so pogosta obolenja prebavnega trakta. Priporočljivo je pitje originalne ustekleničene vode ali prevretih napitkov. Vsekakor pa se izogibamo kock ledu v sokovih, solat, polivk in na splošno slabše toplotno obdelane poulične prehrane.

Limfatična filariaza je bolezen, ki jo povzroča zajedavec Wuchereria bancrofti in je endemična v Kostariki in na otoku Hispaniola. Zajedavec se na človeka prenaša z vbodom komarja. Povišana telesna temperatura je prvi znak bolezni. Prizadete so predvsem bezgavke, v katerih je povzročitelj. Lahko se pojavijo tudi otekline okončin in kožne spremembe. Preventiva bolezni je zaščita pred pikom komarjev.

Steklina je sicer redka bolezen, a vendar o njej poročajo iz vseh držav Srednje Amerike. Izogibajmo se stikov s potepuškimi psi in netopirji (podzemne jame).

Če smo v teh državah dalj časa, je zaradi morebitnih poškodb za tujce priporočljivo cepljenje proti tetanusu. V večjih mestih in socialno problematičnem okolju se povečujeta število primerov spolno prenosljive bolezni in tuberkuloza. Glavno mesto Mehike sodi med najbolj onesnažena mesta na svetu.

Tujim obiskovalcem težave še poveča visoka nadmorska višina

KARIBSKO OTOČJE sestavlja 23 držav. Podnebje je tropsko, z močnimi nalivi in občasnimi tornadi. Na posameznih otokih je hribovje z nadmorsko višino od 1 000 do 2 500 metrov. Na nekaterih otokih so še delujoči vulkani.

Malarija je endemična na Haitiju in v posameznih predelih Dominikanske republike. Povzročitelj bolezni je občutljiv za klorokvin. 
Cepljenje proti rumeni mrzlici je priporočljivo za potovanje na Trinidad in Tobago.

Nevarnost denge je v vseh državah v vseh letnih časih.

Gripa se pojavlja v vseh državah vse leto. Izjema so Bahami in Bermudski otoki, kjer so epidemije od novembra do aprila. V Portoriku poznajo gripi podobno bolezen, ki jo imenujejo La Manga. Traja nekaj dni in posebno zdravljenje ni potrebno. 
Shistosomiaza se občasno pojavlja v Dominikanski republiki, Guadeloupeju, Martiniku, Portoriku in Sveti Luciji. 

Kožna lišmanioza se pojavlja v Dominikanski Republiki, kožna filariaza in tularemija pa na Haitiju.

Okužba z metljajem fasciolo hepatico je pogosta na Kubi.

Hepatitis A je endemičen posebno v podeželskih predelih severnih otokov. Priporočljivo je cepljenje proti hepatitisu A. Turisti in popotniki imajo velikokrat prebavne težave zaradi okužbe z bakterijami ali amebo.

Med lokalnim prebivalstvom sta relativno pogosta hepatitis B in tuberkuloza. Osebam, ki bodo Karibe obiskale za dlje časa, priporočamo cepljenje proti hepatitisu B in tuberkulinsko testiranje pred potovanjem.

Nevarnost stekline je na Kubi, v Dominikanski republiki, na Grenadi, Haitiju, v Portoriku ter Trinidadu in Tobagu. Na slednjih se bolezen širi z netopirji in mungi. Na nekaterih otokih živijo strupene kače, pajki, škorpijoni in kuščarji. Med potapljanjem so pogoste poškodbe na koralnih grebenih in vbodi strupenih rib in meduz. 

Ciguatera je zastrupitev s ciguatoksinom, ki ga vsebuje meso nekaterih velikih rib koralnih grebenov. Strup sicer proizvajajo koralne alge, s katerimi se prehranjujejo nekatere manjše ribe, z njimi pa velike, na primer barakuda. V ribah se strup kopiči v notranjih organih in ikrah. Ribe s strupom same nimajo težav, pri človeku pa zaradi uživanja rib nastane blokada natrijevih kanalov v celicah. Visoka temperatura ne uniči strupa. Znaki zastrupitve ponavadi nastanejo od 1 do 6 ur po zaužitju strupa. Pojavijo se: bruhanje, driska, krči mišic, srbenje kože, paraliza in halucinacije. Mogoče so tudi motnje srčnega ritma. Simptomi lahko trajajo več dni ali celo tednov. Približno en odstotek bolnikov umre. Zdravljenje je simptomatsko.