V vseh državah se pojavlja malarija. V Mehiki je malarija v nižinskih ruralnih predelih naslednjih držav: Campeche, Chiapas, Oaxaca, Tabasco, Jalisco in Durango. Nobene nevarnosti ni ob meji z ZDA in v turističnih krajih ob atlantski in pacifiški obali. Za profilakso malarije je priporočljiv klorokvin. Ponekod, predvsem v Panami, je med povzročiteljem bolezni opaziti odpornost (rezistenco) proti klorokvinu.
Občasno se pojavlja denga. Med hemoragičnimi vročinskimi mrzlicami je posebnost venezuelska konjska mrzlica.
Pogosta je kožna lišmanioza, ki jo povzročajo različne vrste leišmanij. Bolezen je razširjena v tropskih krajih. Povzročitelja prenaša komar iz vrste Phlebotomus. Na mestu komarjevega pika, pogosto na obrazu, nastane vnet vozlič, ki pozneje ulcerira. Rana je do velikosti kovanca. Včasih je razjed več. Bolezen je kronična; rana se sicer sama zaceli, ostane pa brazgotina. Precej bolj zapletena je visceralna oblika lišmanioze.
Onhocerkoza ali rečna slepota se pojavlja v južni Mehiki in Gvatemali.
Ameriška tripanosomiaza ali Chagajeva bolezen je pogosta v vseh deželah celinske Srednje Amerike. Povzročitelj je Trypanosoma cruzi, prenašajo pa jo insekti. Bolezen je značilna za podeželja in slabe socialne razmere. Na mestu vboda nastane sprememba: oteklina in rdečina (chagoma). Telesna temperatura se poviša, povečajo se bezgavke, nastanejo podočnjaki, kožni izpuščaj, povečajo se jetra in vranica. Lahko nastane meningoencefalitis ali vnetje srčne mišice (miokarditis). Prehod v kronični potek bolezni označujeta srčna aritmija, popuščanje srca in vnetne spremembe na prebavilih. Bolezen se zdravi z nifurtimoxom ali beznidazolom.
Nevarnost rumene mrzlice je v podeželskih predelih Paname.
Bruceloza je v Belizeju, Salvadorju, Gvatemali, Hondurasu in Nikaragvi. Epidemije kolere so občasno v vsej regiji. Podobno je tudi s trebušnim tifusom.
Za popotnike in turiste je priporočljivo cepljenje proti hepatitisu A.
Hepatitis E je prisoten v Mehiki. Zaradi oporečne hrane in vode so pogosta obolenja prebavnega trakta. Priporočljivo je pitje originalne ustekleničene vode ali prevretih napitkov. Vsekakor pa se izogibamo kock ledu v sokovih, solat, polivk in na splošno slabše toplotno obdelane poulične prehrane.
Limfatična filariaza je bolezen, ki jo povzroča zajedavec Wuchereria bancrofti in je endemična v Kostariki in na otoku Hispaniola. Zajedavec se na človeka prenaša z vbodom komarja. Povišana telesna temperatura je prvi znak bolezni. Prizadete so predvsem bezgavke, v katerih je povzročitelj. Lahko se pojavijo tudi otekline okončin in kožne spremembe. Preventiva bolezni je zaščita pred pikom komarjev.
Steklina je sicer redka bolezen, a vendar o njej poročajo iz vseh držav Srednje Amerike. Izogibajmo se stikov s potepuškimi psi in netopirji (podzemne jame).
Če smo v teh državah dalj časa, je zaradi morebitnih poškodb za tujce priporočljivo cepljenje proti tetanusu. V večjih mestih in socialno problematičnem okolju se povečujeta število primerov spolno prenosljive bolezni in tuberkuloza. Glavno mesto Mehike sodi med najbolj onesnažena mesta na svetu.
Tujim obiskovalcem težave še poveča visoka nadmorska višina.
KARIBSKO OTOČJE sestavlja 23 držav. Podnebje je tropsko, z močnimi nalivi in občasnimi tornadi. Na posameznih otokih je hribovje z nadmorsko višino od 1 000 do 2 500 metrov. Na nekaterih otokih so še delujoči vulkani.
Malarija je endemična na Haitiju in v posameznih predelih Dominikanske republike. Povzročitelj bolezni je občutljiv za klorokvin.
Cepljenje proti rumeni mrzlici je priporočljivo za potovanje na Trinidad in Tobago.
Nevarnost denge je v vseh državah v vseh letnih časih.
Gripa se pojavlja v vseh državah vse leto. Izjema so Bahami in Bermudski otoki, kjer so epidemije od novembra do aprila. V Portoriku poznajo gripi podobno bolezen, ki jo imenujejo La Manga. Traja nekaj dni in posebno zdravljenje ni potrebno.
Shistosomiaza se občasno pojavlja v Dominikanski republiki, Guadeloupeju, Martiniku, Portoriku in Sveti Luciji.
Kožna lišmanioza se pojavlja v Dominikanski Republiki, kožna filariaza in tularemija pa na Haitiju.
Okužba z metljajem fasciolo hepatico je pogosta na Kubi.
Hepatitis A je endemičen posebno v podeželskih predelih severnih otokov. Priporočljivo je cepljenje proti hepatitisu A. Turisti in popotniki imajo velikokrat prebavne težave zaradi okužbe z bakterijami ali amebo.
Med lokalnim prebivalstvom sta relativno pogosta hepatitis B in tuberkuloza. Osebam, ki bodo Karibe obiskale za dlje časa, priporočamo cepljenje proti hepatitisu B in tuberkulinsko testiranje pred potovanjem.
Nevarnost stekline je na Kubi, v Dominikanski republiki, na Grenadi, Haitiju, v Portoriku ter Trinidadu in Tobagu. Na slednjih se bolezen širi z netopirji in mungi. Na nekaterih otokih živijo strupene kače, pajki, škorpijoni in kuščarji. Med potapljanjem so pogoste poškodbe na koralnih grebenih in vbodi strupenih rib in meduz.
Ciguatera je zastrupitev s ciguatoksinom, ki ga vsebuje meso nekaterih velikih rib koralnih grebenov. Strup sicer proizvajajo koralne alge, s katerimi se prehranjujejo nekatere manjše ribe, z njimi pa velike, na primer barakuda. V ribah se strup kopiči v notranjih organih in ikrah. Ribe s strupom same nimajo težav, pri človeku pa zaradi uživanja rib nastane blokada natrijevih kanalov v celicah. Visoka temperatura ne uniči strupa. Znaki zastrupitve ponavadi nastanejo od 1 do 6 ur po zaužitju strupa. Pojavijo se: bruhanje, driska, krči mišic, srbenje kože, paraliza in halucinacije. Mogoče so tudi motnje srčnega ritma. Simptomi lahko trajajo več dni ali celo tednov. Približno en odstotek bolnikov umre. Zdravljenje je simptomatsko.