Starejši na potovanju

Vse več starejših ljudi potuje tudi v daljne dežele. Potovanja po navadi celo izboljšajo splošno počutje starejših ljudi. Starost večinoma ni ovira za potovanja, vendar je priporočljivo, da se starejši potniki, zlasti, če imajo kronične bolezni, na potovanje temeljito pripravijo.

Ali naj gremo v starejših letih na potovanje?

Na začetku 20. stoletja je znašala povprečna starost popotnikov 30 let, zdaj pa je povprečna starost popotnikov in turistov iz leta v leto višja. Visoka starost nikakor ni kontraindikacija za potovanje. Osebni zdravnik bo skupaj s starejšo osebo sprejel odločitev, ali je planirano potovanje primerno glede na njegovo trenutno zdravstveno stanje. Na potovanju največ problemov pričakujemo zaradi spremembe klimatskih pogojev, časovnih pasov, kulturnih navad, prehrane in seveda večjih fizičnih naporov (dolgotrajna vožnja, več hoje itd…).

Pred potovanjem je, poleg obveznih in drugih cepljenj, priporočljivo  cepljenje proti gripi in pnevmokoku.

Zavedati se moramo, da se pri starejših ljudeh imunost razvija počasneje in pogosto ni optimalna. Jemanje meflokvina (Lariam®) za zaščito pred malarijo pri starejših velikokrat povezujejo z nevropsihiatričnimi stranskimi učinki, zato se priporoča pred potovanjem testni odmerek. Obolenja, ki pri starejših močno povečujejo tveganje na potovanju, so: kardiovaskularna obolenja, kronični hepatitis, kronična vnetna črevesna bolezen, kronična ledvična odpoved, imunosupresivna stanja, sladkorna bolezen, epilepsija, kronične pljučne bolezni, predhodne trombembolije, težje anemije, težja psihiatrična obolenja in vsa kronična obolenja, ki zahtevajo pogosto medicinsko oskrbo.

Vsekakor je pred potovanjem priporočljivo

  • urediti zdravstveno zavarovanje za potnike v tujini;
  • obiskati ambulanto za potnike, po potrebi tudi izbranega zdravnika;
    • Potnik naj pravočasno (vsaj mesec dni pred potovanjem) obišče ambulanto za potnike in izbranega zdravnika. Ambulante za potnike so v Območnih enotah NIJZ Ljubljana, Kranj, Celje, Maribor, Ravne, Murska Sobota, Nova gorica, Koper in Novo mesto.
    • V ambulanti za potnike bo potnik z zdravnikom pregledal potovalni načrt. Zdravnik mu bo svetoval glede splošnih in posebnih tveganj, zaščite pred malarijo in drugimi nalezljivimi boleznimi na potovanju. Svetoval mu bo glede obveznih in priporočljivih cepljenj;
  • pripraviti potovalno lekarno, ki naj vsebuje:
    • zdravila, ki jih potnik sicer redno jemlje;
    • obvezilni pribor, škarje, razkužilo oz. sredstvo za čiščenje ran;
    • termometer, sredstvo za zniževanje telesne temperature in analgetik;
    • antibiotik za lajšanje potovalne driske;
    • praške za pripravo rehidracijske raztopine;
    • sredstvo proti potovalni slabosti;
    • sredstvo proti alergijam;
    • repelente – snovi, ki preprečujejo pike insektov, kremo za sončenje z visokim faktorjem itd..;

Izbrani zdravnik se bo s potnikom pogovoril o možnem poslabšanju zdravstvenega stanja med potovanjem. Za daljša potovanja mu bo zagotovil možno zalogo zdravil. Zdravilom je najbolje priložiti spremno pismo v angleškem jeziku, ki naj ga potnik nosi skupaj z zdravili in še zlasti, če potnik v terapevtske namene uporablja tudi igle. V spremnem pismu naj bodo navedena generična imena zdravil, odmerki in režim jemanja.

Pred daljšimi potovanji se potnikom priporoča tudi obisk zobozdravnika.

Posebna priporočila za potnike s kroničnimi boleznimi

  • bolniki s težjimi obolenji naj nosijo s seboj spremno pismo v angleškem jeziku s kratkim opisom bolezni, vrsto in odmerki generičnih zdravil;
  • osebe, ki zaradi kronične bolezni lahko izgubijo zavest (npr. diabetes, epilepsija, alergije ipd.), naj nosijo obesek/zapestnico z opozorilom o njihovem stanju v angleškem jeziku ;
  • bolniki naj imajo s seboj možno zalogo zdravil; praviloma za teden dni dlje kot traja potovanje. V tujini zdravila niso vedno na voljo ali pa so na voljo v drugačni obliki.
  • zdravila naj nosijo pri sebi v ročni prtljagi. Naj imajo manjšo zalogo zdravil tudi v drugem delu prtljage.
  • naj se posvetujejo z izbranim zdravnikom, kako naj režim zdravljenja prilagodijo spremembi časovnega pasu;
  • naj vzamejo na pot dovolj rezervnih baterij za polnjenje medicinskih aparatov npr. slušnega aparata, merilca krvnega sladkorja; s seboj naj vzamejo tudi rezervna očala, leče ipd.;
  • naj upoštevajo navodila za preprečevanje tromboze med daljšimi letalskimi poleti: se občasno sprehodijo in med sedenjem razgibajo stopala, zaužijejo dovolj tekočine itd..
  • naj bodo še posebno pozorni pri preprečevanju običajnih težav na potovanju kot npr. potovalne driske. Potovalna driska je zlasti pogosta v manj razvitih, toplejših predelih sveta. Za preprečevanje se priporoča uživanje »varne hrane« to je hrane, ki je dobro toplotno obdelana in takoj postrežena. Surovo sadje in zelenjavo je potrebno olupiti, uživati samo industrijsko pakirane pijače. Izogibati se je potrebno pijač s kockami ledu. V primeru, da se potovalna driska pojavi, je potrebno dovolj piti, da takoj oz. sproti nadomeščamo izgubljeno tekočino in elektrolite.
  • naj v primeru poslabšanja osnovne bolezni takoj poiščejo zdravniško pomoč.