Bolezni srca in ožilja so na prvem mestu glede na vzrok smrti na potovanju, kljub temu pa to ne pomeni, da se bolniki s temi obolenji ne bi mogli udeležiti tudi daljših in zahtevnejših potovanj.
Potniki z boleznimi srca in ožilja naj se izogibajo izjemnim fizičnim naporom, s seboj pa naj imajo zadnji EKG posnetek. Načeloma so tisti, ki prehodijo 100 metrov po ravnini brez bolečin pri srcu in dušenja, sposobni za lažje potovanje. Danes v svetu obstajajo tudi turistične agencije s prilagojenimi programi za najrazličnejše skupine bolnikov, ki jih spremlja tudi medicinsko osebje. Nestabilna angina pektoris ter stanje po akutnem miokardnem infarktu, vsaj dva, priporočeno pa šest tednov po dogodku, sta kontraindikaciji za potovanje. Telesna aktivnost srčnih bolnikov na potovanju naj bo prilagojena bolnikovi telesni pripravljenosti in bolnikovim zmožnostim. Strah na potovanju in stres sta pogosto vzrok za bolj ali manj zapletene motnje srčnega ritma, predvsem v smislu tahikardij. Za preprečevanje predpisujemo blokatorje adrenergičnih receptorjev beta in blokatorje kalcijev kanalov. Bolnikom s srčnim popuščanjem, ki spadajo v razred NYHA 3, 4, potovanje odsvetujemo. Ostalim pa priporočamo izogibanje pretiranemu vnosu tekočin oziroma soli, preprečevanje dehidracije, uživanja alkohola, (lokalnih) opojnih drog in raznih zelišč. Na potovanjih pogostokrat pride tudi do potovalne driske, bruhanja in prekomernega znojenja, ki postanejo ob jemanju diuretikov še bolj ogrožujoči za bolnikovo življenje. V takšnih primerih se za preprečevanje prebavnih težav na poti odločimo za preventivo s pomočjo antibiotika. Bolniki s povišanim krvnim tlakom naj bi med potjo opravili samokontrolo z meritvami, podobno kot doma. Previdnost velja tudi med obiski krajev z visoko nadmorsko višino, kjer so ti potniki veliko bolj ogroženi za nastanek višinske bolezni.
Dva tedna po operativnem posegu na srcu ali ožilju je potovanje absolutno, šest tednov pa relativno kontraindicirano. Priporočilo velja tudi za perkutane angioplastične posege in premostitvene operacije na srcu. Potniki in turisti s srčnim vzpodbujevalnikom in implantiranim defibrilatorjem morajo opozoriti osebje v varnostni službi pred prehodom skozi detektor kovin. Praktično je malo verjetno, da bi prišlo do magnetne interference, ki bi privedla do deprogramiranja in motnje v delovanju teh aparatur, vendar so predvsem v deželah v razvoju ti detektorji zelo zastareli in pogosto okvarjeni. Zaradi dolgotrajnega sedenja, dehidracije in pomanjkanja gibanja med prevozom predvsem z letalom (prevozi daljši kot 4 ure) obstaja predvsem pri predisponiranih osebah nevarnost nastanka globoke venske tromboze in kasnejše posledične pljučne embolije. Dejavniki tveganja so predhodne bolezni ven, starost nad 40 let, debelost, imobilizacija, nedavna operacija, maligno obolenje, srčno popuščanje, uporaba estrogenov, motnje strjevanja krvi, dehidracija in nosečnost. Popotnikom svetujemo gibanje (izometrične vaje, krajši sprehodi) in zadostno hidracijo med prevozom (izogibanje alkoholu in kofeinu), osebam z visokim tveganjem pa elastične nogavice in/ali antikoagulantno zaščito z nizkomolekularnim heparinom v času poleta. Izogibamo se uspavalom med prevozom. Neposredno po operaciji ali poškodbi naj bolniki preložijo potovanje. Acetilsalicilna kislina po najnovejših raziskavah nudi pomanjkljivo zaščito. Antimalarike lahko bolniki z boleznimi srca in ožilja jemljejo brez zadržkov. Poleg standardnih cepiv po posvetu z osebnim zdravnikom in kardiologom priporočamo tudi cepljenje proti gripi in pnevmokoku. Pozorni smo na dejstvo, da je gripa prisotna v tropskih krajih vse leto, na južni polobli pa med aprilom in septembrom. Gripa je tudi najpogostejši povzročitelj zdravstvenih težav med potniki na luksuznih križarjenjih.
Bolnike, ki jemljejo antikoagulantna zdravila, opozorimo, da na zdravljenje vplivajo tudi spremembe v prehrani in alkohol. Protrombinski čas je potrebno kontrolirati pred potovanjem, če je možno, pa tudi v ustreznih zdravstvenih ustanovah med potovanjem, posebno če gre za daljše poti. Meflokvin (Lariam®) je pri nekaterih srčnih obolenjih kontraindiciran. Bolniki, ki jemljejo antiaritmik amjodaron, so lahko preobčutljivi na sonce.
Bolniki s srčnim popuščanjem težje prinašajo temperature zraka, višje od 25˚C, do katere hitro pride tudi v stanovanjih, ko temperature na prostem presežejo 30˚C. Klimatska naprava je zato poleti veliko olajšanje bolnikom, ki bivajo v prisojnih stanovanjih. V vročih dneh, ko je znojenje obilnejše, je tudi za bolnike s srčnim popuščanjem priporočljivo, naj zaužijejo pol litra več tekočine kot sicer, najbolje v obliki nesladkanega čaja. Srčni bolniki poleti še težje prenašajo telesne obremenitve. Zdravniki jim ne priporočajo letovanja ob morju v najbolj vročih mesecih, torej julija in avgusta; primernejša sta junij in september, a tudi tedaj se velja izogniti opoldanski pripeki.
Posebna previdnost je potrebna pred daljšim potovanjem. Bolnik mora dobro poznati zdravila, ki jih jemlje, in jih na pot vzeti zadostno količino. Zdravilo naj ima vedno pri sebi, koristno je tudi, da na dopust vzame kopijo zadnjega posnetka EKG, kar bo ob morebitnem zapletu zelo olajšalo delo zdravniku v novem okolju. Zaradi vsega navedenega je prav, da se srčni bolnik pred načrtovanjem daljšega potovanja posvetuje z osebnim zdravnikom. Čeprav gremo na dopust zato, da ubežimo enoličnosti vsakdanjika, za kronične bolnike počitnice ne smejo predstavljati prevelikega odmika od ustaljenih navad.
