Denga

Denga je vročinsko obolenje, ki jo povzročajo različni tipi virusa denga. Do okužbe pride zaradi vboda z virusom okuženega komarja Aedes aegypti. 

Znaki obolenja

Značilni znaki obolenja so dvofazna temperaturni potek, izpuščaj in povečane bezgavke. Bolezen lahko poteka povsem neznačilno, zlasti pri otrocih. Značilna denga se prične nenadoma po 2- do 7-dnevni inkubaciji z visoko vročino (40 do 41 st. C) in bolečinami za očmi. V prvih 24 do 48 urah se lahko pojavi izpuščaj bo koži celega telesa, razen po dlaneh in podplatih. Bolečine v mišicah in sklepih so hude, bolniki izgubijo tek in bruhajo. Bezgavke se povečajo, pojavijo se znaki okužbe zgornjih dihal. Vročina traja 5 do 7 dni in se ponovno dvigne čez kakšen dan. Okrevanje je dolgotrajno, bolniki so pogosto depresivni. Bolezen običajno izzveni brez posledic, lahko pa ostanejo motnje ritma srca in depresija. Obolenje se pojavlja v dveh oblikah: Denga vročica (resni gripi podobna viroza, ki prizadene starejše otroke in odrasle, je redko smrtna oblika) in Denga hemoragična vročica (bolj resna oblika denge, ki običajno prizadene otroke do 15 let in se lahko konča s smrtjo).

V poteku bolezni se lahko zaradi imunskih dogajanj razvijeta hemoragična vročica in denga šok sindrom. Pojavita se predvsem pri otrocih. Potek je sprva blag, po 2 do 5 dneh pa se stanje poslabša, bolnik postane nemiren, okončine hladne, telo in obraz žareča. Dihanje je pospešeno, utrip hiter, jetra se povečajo, pojavijo se krvavitve iz prebavil, krvni tlak pada. Vidne so krvavitve v kožo. Po enodnevni krizi se stanje lahko hitro popravi. Pri 5 do 40 % se bolezen konča smrtno. Smrtnost je odvisna od pravilnosti zdravljenja in časa pričetka (kako hitro bolnika pripeljejo v bolnico). Če so prisotne krvavitve v osrednjem živčevju, lahko bolezen pusti trajne posledice. Možna je tudi ponovna okužba z istim tipom virusa.

Zdravljenje

Zdravljenje je simptomatsko. Priporoča se počitek, uživanje zadostne količine tekočin in po potrebi analgetiki z acetaminofenom. Zaradi nagnjenosti h krvavitvam se odsvetuje uporaba salicilatov (npr. Aspirin,..).

Način prenosa

Do okužbe pride zaradi vboda z virusom okuženega komarja Aedes aegypti. Ti komarji pikajo čez dan, najbolj pa so aktivni zgodaj zjutraj in pozno popoldne. Pogosto se nahajajo v prostorih.

Preprečevanje

V primeru suma, da gre za obolenje dengo je potreben takojšen obisk pri zdravniku! Dragocen podatek za postavitev diagnoze je bivanje v krajih, kjer je obolenje denga prisotno.

Zaščita pred piki insektov

  • Na prostem:
    Omejimo zadrževanje na mestih, kjer so insekti. V okolici bivališč odstranimo ali pokrijemo mokre površine, uporabimo naprave in pripomočke, ki odganjajo insekte,
  • V prostoru:
    Insektom preprečimo vstop v prostore (spalnica, prostor za druženje) z mrežami na oknih in vratih, zapremo okna in vrata in uporabimo naprave ter sredstva, ki uničujejo insekte (insekticidna pršila, spirale, ..). Če tega ne moremo zagotoviti spimo na postelji pod mrežo. Če jo impregniramo z insekticidom je zaščita še bolj učinkovita.
    Air-conditioning je učinkovit sistem, ki zadržuje insekte izven prostorov.

Osebna zaščitna sredstva:

  • OBLEKA: pred piki insektov se zavarujemo z nošenjem obleke svetlih barv, ki prekriva večji del telesa (na svetli barvi so insekti laže opazni in mi bolj pozorni).
  • REPELENT: je sredstvo ki odganja insekte in jih ne ubije. Na odkrite dele telesa nanesemo repelent, ki vsebuje več kot 30 odstotkov DEET (N,N-dietil-3-metilbenzamid) – (uporaba repelentov strogo po navodilu proizvajalca, še posebej za otroke). Pri sočasni uporabi repelenta in zaščitne kreme za sonce najprej nanesemo na kožo kremo za sončenje nato pa repelent. Če pripravljene kombinacije repelenta in sončne kreme so običajno blažje in manj učinkovite.
  • INSEKTICID spray za obleko in mreže, ki odganja insekte.

Razširjenost

Bolezen se pojavlja običajno v deževni dobi oz. poleti in jeseni. Razširjena je v celem tropskem pasu, širi pa se tudi v subtropske kraje Centralne in južne Amerike, Južne in jugovzhodne Azije in Pacifika. Pojavlja se tudi v Afriki. Čeprav majhna, obstaja tudi možnost okužbe v jugovzhodnih predelih ZDA in južnem Teksasu ter delu Avstralije.. Običajno se pojavlja v urbanih centrih in redko nad 600m nadmorske višine.

Poznamo dve obliki denge in sicer:

  • gozdno dengo, pri kateri so rezervoar virusa opice in
  • urbano (mestno) dengo, pri kateri so rezervoar bolniki.

Virus prenaša komar, ki ostane kužen vse življenje. Prisotnost virusa v gozdu predstavlja stalno nevarnost epidemije za urbano področje. Bolezen se po navadi pojavlja v obliki epidemij, čeprav so možni tudi posamezni primeri. Na endemičnih področjih zbolevajo predvsem otroci, odrasli so v veliki meri imuni.