Morska bolezen oz. potovalna slabost se razvije zaradi neujemajočih ali nasprotujočih informacij, ki jih možganom pošiljajo čutila.
Ravnotežni dražljaji, ki so pri nenehnem pozibavanju najbolj neujemajoči, sodijo v skupino t. i. proprioreceptorskih dražljajev. V tej skupini predstavljajo dražljaji ene vrste vidno zaznavo okolice, drugi (med njimi ravnotežni) pa zbirajo podatke o položaju telesa glede na zunanji svet in o krčenju mišic. Človeško telo na podlagi pridobljenih informacij prilagaja krčenje mišic, ohranja držo in ravnotežje, povratne vidne informacije pa zagotavljajo gladkost in usklajenost gibov celo med gibanjem (npr. hojo, tekom, plavanjem,…).
Težave nastanejo, ker običajno informacije za normalno delovanje proprioreceptorjev temeljijo na statični (nepremični) okolici. Ko se okolica pri potovanju s plovilom ali avtomobilom nenadoma prične premikati do ustreznih prilagoditev na novo stanje pa še ni prišlo, bodo informacije, ki jih posredujejo čutila v nasprotju s shranjenimi vzorci dražljajev. Če npr. vozite avto in hitro zasučete krmilo, bo del vaših možganov, imenovan “nadzornik”, “vedel” oziroma “predvidel”, kako bo to učinkovalo na vaše telo, ker v dejanju dejavno sodelujete. Zato do slabosti ne bo prišlo. Če pa vas po ovinkasti cesti vozijo drugi, “nadzornik” vpliva na vaše telo ne bo predvidel; hkrati ko vam bo telo govorilo, da mirno sedite, vam bo center za ravnotežje govoril, da se gibljete, če pa boste poleg tega še brali, boste ustvarili “občutek senzoričnega koflikta”, ki ga “nadzornik” v možganih ne bo “znal” ublažiti.Podobno se zgodi, ko dražljaji po daljšem obdobju prenehajo, s čimer lahko pojasnimo pijansko hojo takoj po izkrcanju s plovila.
Morski bolezni je torej podvržen vsakdo z delujočim ravnotežnim sistemom. Večina ljudi doživi blažjo obliko morske bolezni, ki pa ne traja dolgo. Takoj ko se gibanje, ki je povzročilo morsko bolezen umiri, težave minejo.
Odpornost na morsko bolezen se razvije npr. po 2-3 dnevni stalni izpostavljenosti konstantnim pogojem ali ob večkratni krajši izpostavljenosti. Po tem času se centralni živčni sistem privadi na stalno gibanje, ta prilagoditev je tudi vzrok za »pijansko hojo po dolgotrajni plovbi (tudi nealkoholiziranih) gre za pozibavanje v frekvenci zibanja plovila.
Pri razvoju morske bolezni igrajo pomembno vlogo tudi psihološki faktorji, posebno, če se potovalna bolezen razvije še pred vkrcanjem in potovanjem s plovilom. Kmalu zatem, ko postane slabo prvemu, mu hitro sledijo še drugi.
Običajno je prvi znak morske bolezni bledica obraza, pred katero se občasno pojavi zardevanje. Običajno sledi zehanje, prizadeti je nemiren in se znoji – najbolj opazno na čelu in nad zgornjo ustnico. Znoj je na otip hladen. Značilna sta splošen neprijeten občutek in slabost, ki pojavljata v valovih – slabosti sledi kratka faza izboljšanja. Slabost se lahko stopnjuje do bruhanja, ta pa v hujših primerih vodi do dehidracije in porušenega ravnovesja elektrolitov ter acido-baznega ravnotežja.
Dobro je, da potujete spočiti ter se izogibajte težki hrani in alkoholu. Če začutite slabost, pojdite na svež zrak in usmerite pogled k obzorju. Ne mislite na slabost in preusmerite pozornost na vožnjo/plovbo. Izogibajte se delu za mizo ali v podpalubju, saj to lahko še poslabša vaše stanje. Pazite, da vam bo dovolj toplo, zato je pomembno tudi, da ostanete suhi (na plovilu). Jejte suho hrano, da boste umirili želodec. Če vam ne bo odleglo lezite in zaprite oči.
Ravnotežni impulzi o pozibavanju potujejo v hrbtni mozeg in možgane, v predele, ki jih imenujemo ravnotežni centri. V teh centrih poteka prenašanje informacije med posameznimi živčnimi celicami s pomočjo prenašalnih molekul acetilholin in noradrenalin. Posebej acetilholin je odgovoren za aktivacijo centra za bruhanje. Efekte morske bolezni zato lahko zmanjšamo predvsem s skupino zdravil, ki zmanjšajo prenos živčnih signalov do centra za bruhanje s pomočjo acetilholina. Pravimo, da imajo ta zdravila antiholinergični efekt.
Med zdravili, namenjenimi preprečevanju morske bolezni, so v Sloveniji dosegljive tablete Medramnine-R. Tablete, ki jih Izdajajo tudi brez zdravniškega recepta, uspešno preprečuje razvoj morske bolezni oz. potovalne slabosti v srednje težkih pogojih. Učinek zdravila se prične 15-20 minut po zaužitju tablete, maksimalna koncentracija učinkovine – dimenhidrinat – v krvni plazmi pa je dosežena v roku 1 do 2 ur. Tablete s podaljšanim učinkom delujejo 10-12 ur. Zaradi siceršnjega podaljšanega učinka zdravila (10-12 ur) jih je najbolje zaužitji 30 minut pred potovanjem – torej še doma.
V tujini so v lekarnah naprodaj skopolaminski obliži (Scopolamin TTS), ki ga nalepite nad uho, vsaj šest do osem ur pred začetkom plovbe. Ob sprejemljivih neželenih učinkih delujejo približno tri dni.
Predvsem ne pozabite, da preventivna zdravila začnejo delovati šele nekaj ur po zaužitju, zato niso učinkovita, če je bolezen že nastopila. Vzeti jih je treba nekaj ur pred začetkom poti/plovbe.