Morska bolezen

Morska bolezen oz. potovalna slabost se razvije zaradi neujemajočih ali nasprotujočih informacij, ki jih možganom pošiljajo čutila.

Mehanizem morske bolezni

Ravnotežni dražljaji, ki so pri nenehnem pozibavanju najbolj neujemajoči, sodijo v skupino t. i. proprioreceptorskih dražljajev. V tej skupini predstavljajo dražljaji ene vrste vidno zaznavo okolice, drugi (med njimi ravnotežni) pa zbirajo podatke o položaju telesa glede na zunanji svet in o krčenju mišic. Človeško telo na podlagi pridobljenih informacij prilagaja krčenje mišic, ohranja držo in ravnotežje, povratne vidne informacije pa zagotavljajo gladkost in usklajenost gibov celo med gibanjem (npr. hojo, tekom, plavanjem,…).

Težave nastanejo, ker običajno informacije za normalno delovanje proprioreceptorjev temeljijo na statični (nepremični) okolici. Ko se okolica pri potovanju s plovilom ali avtomobilom nenadoma prične premikati do ustreznih prilagoditev na novo stanje pa še ni prišlo, bodo informacije, ki jih posredujejo čutila v nasprotju s shranjenimi vzorci dražljajev. Če npr. vozite avto in hitro zasučete krmilo, bo del vaših možganov, imenovan “nadzornik”, “vedel” oziroma “predvidel”, kako bo to učinkovalo na vaše telo, ker v dejanju dejavno sodelujete. Zato do slabosti ne bo prišlo. Če pa vas po ovinkasti cesti vozijo drugi, “nadzornik” vpliva na vaše telo ne bo predvidel; hkrati ko vam bo telo govorilo, da mirno sedite, vam bo center za ravnotežje govoril, da se gibljete, če pa boste poleg tega še brali, boste ustvarili “občutek senzoričnega koflikta”, ki ga “nadzornik” v možganih ne bo “znal” ublažiti.Podobno se zgodi, ko dražljaji po daljšem obdobju prenehajo, s čimer lahko pojasnimo pijansko hojo takoj po izkrcanju s plovila.

Morski bolezni je torej podvržen vsakdo z delujočim ravnotežnim sistemom. Večina ljudi doživi blažjo obliko morske bolezni, ki pa ne traja dolgo. Takoj ko se gibanje, ki je povzročilo morsko bolezen umiri, težave minejo.

Odpornost na morsko bolezen se razvije npr. po 2-3 dnevni stalni izpostavljenosti konstantnim pogojem ali ob večkratni krajši izpostavljenosti. Po tem času se centralni živčni sistem privadi na stalno gibanje, ta prilagoditev je tudi vzrok za »pijansko hojo po dolgotrajni plovbi (tudi nealkoholiziranih) gre za pozibavanje v frekvenci zibanja plovila.

Pri razvoju morske bolezni igrajo pomembno vlogo tudi psihološki faktorji, posebno, če se potovalna bolezen razvije še pred vkrcanjem in potovanjem s plovilom. Kmalu zatem, ko postane slabo prvemu, mu hitro sledijo še drugi.

Znaki in simptomi morske bolezni

Običajno je prvi znak morske bolezni bledica obraza, pred katero se občasno pojavi zardevanje. Običajno sledi zehanje, prizadeti je nemiren in se znoji – najbolj opazno na čelu in nad zgornjo ustnico. Znoj je na otip hladen. Značilna sta splošen neprijeten občutek in slabost, ki pojavljata v valovih – slabosti sledi kratka faza izboljšanja. Slabost se lahko stopnjuje do bruhanja, ta pa v hujših primerih vodi do dehidracije in porušenega ravnovesja elektrolitov ter acido-baznega ravnotežja.

Kako omiliti slabost?

Dobro je, da potujete spočiti ter se izogibajte težki hrani in alkoholu. Če začutite slabost, pojdite na svež zrak in usmerite pogled k obzorju. Ne mislite na slabost in preusmerite pozornost na vožnjo/plovbo. Izogibajte se delu za mizo ali v podpalubju, saj to lahko še poslabša vaše stanje. Pazite, da vam bo dovolj toplo, zato je pomembno tudi, da ostanete suhi (na plovilu). Jejte suho hrano, da boste umirili želodec. Če vam ne bo odleglo lezite in zaprite oči.

Zdravila proti morski bolezni

Ravnotežni impulzi o pozibavanju potujejo v hrbtni mozeg in možgane, v predele, ki jih imenujemo ravnotežni centri. V teh centrih poteka prenašanje informacije med posameznimi živčnimi celicami s pomočjo prenašalnih molekul acetilholin in noradrenalin. Posebej acetilholin je odgovoren za aktivacijo centra za bruhanje. Efekte morske bolezni zato lahko zmanjšamo predvsem s skupino zdravil, ki zmanjšajo prenos živčnih signalov do centra za bruhanje s pomočjo acetilholina. Pravimo, da imajo ta zdravila antiholinergični efekt.

Med zdravili, namenjenimi preprečevanju morske bolezni, so v Sloveniji dosegljive tablete Medramnine-R. Tablete, ki jih Izdajajo tudi brez zdravniškega recepta, uspešno preprečuje razvoj morske bolezni oz. potovalne slabosti v srednje težkih pogojih. Učinek zdravila se prične 15-20 minut po zaužitju tablete, maksimalna koncentracija učinkovine – dimenhidrinat – v krvni plazmi pa je dosežena v roku 1 do 2 ur. Tablete s podaljšanim učinkom delujejo 10-12 ur. Zaradi siceršnjega podaljšanega učinka zdravila (10-12 ur) jih je najbolje zaužitji 30 minut pred potovanjem – torej še doma.

V tujini so v lekarnah naprodaj skopolaminski obliži (Scopolamin TTS), ki ga nalepite nad uho, vsaj šest do osem ur pred začetkom plovbe. Ob sprejemljivih neželenih učinkih delujejo približno tri dni.

Predvsem ne pozabite, da preventivna zdravila začnejo delovati šele nekaj ur po zaužitju, zato niso učinkovita, če je bolezen že nastopila. Vzeti jih je treba nekaj ur pred začetkom poti/plovbe.

Nasveti

  1. Dan pred potovanjem uživajte precej tekočin, najbolje blagega, malo ali nič sladkanega čaja (ne pravega). Ne pijte alkohola in sladkih sadnih sokov ter gaziranih pijač. Pred in med napornim oz. dolgim potovanjem pijte navadno vodo oz. blago mešanico rehidracijske soli (vrečka rehidracijske soli Nelit 60 / 1.5 liter vode)
  2. Ne pretiravajte s hrano. Uživanje težko prebavljive hrane ali hrane v večjih količinah, še posebno pa popivanje in neprespanost so faktorji, ki znatno povečajo možnost za razvoj morske bolezni.
  3. Zjutraj pred potovanjem zaužijte lahek in topel obrok. S tem boste preprečili draženje želodčne sluznice in krčenje sten želodca zaradi lakote.
  4. Pol ure pred odhodom od doma zaužijte 1 100 mg tableto Medramine-R. Če vam je slabo le v avtu, na morju pa ne pričakujete vožnje s plovilom ali bo plovba zgolj kratka, zaužijte 1/2 tablete (50 mg) Medramine-R.
  5. Na daljšem križarjenju:
  • Prvi dan vzemite 1 tableto (100 mg) Medramine-R, nato naslednjo 12 ur po zaužitju prve. Postopek ponavljajte prva dva dneva.
  • Tretji dan zmanjšajte dozo in vzemite 1/2 tablete (50 mg) in s prakso nadaljujte na 10 ur po zaužitju predhodne polovice tablete. Postopek ponavljajte dva dni.
  • Peti in naslednje dni skušajte prebiti brez uporabe zdravila. Do sedaj bi se morala že razviti toleranca na gibanje, če križarjenje poteka v normalnih pogojih. Če se pojavlja slabost, vzemite 1/2 (50 mg) tablete na 10 ur.
  1. Pred vkrcanjem na plovilo pojdite na krajši sprehod. S tem boste umirili od vožnje vzdražen živčni sistem ter s prevetritvijo pljuč na svežem zraku zmanjšali zaspanost in otopelost od vožnje.
    7. Če ste zaradi zdravil še vedno zaspani, ne čutite pa slabosti zaradi vožnje, pojdite na kavo, vendar ne, če kave sicer ne pijete, ker vam bo v tem primeru preveč vzdražila želodčno sluznico.
  2. Po izplutju se namestite v osrednjem delu plovila, na sredinski liniji plovila, obrnjeni v smeri vožnje. Tako boste podvrženi najmanj konfliktnemu gibanju. Najslabši položaj je na stranskem delu krme (zadnji del plovila), saj ste tam podvrženi tako dvigovanju in spuščanju, kot gibanju v smereh levo-desno. Bodite tudi pozorni, da med vožnjo niste izpostavljeni vdihovanju izpušnih plinov motorja plovila.
  3. Med vožnjo opazujte oddaljeno nepremično točko na obzorju oz. na kopnem. Če ta ni vidna, zaprite oči, lezite na hrbet in se kar najmanj premikajte, posebno glavo. S tem boste zmanjšali draženje proprioreceptorjev. Zaposlite tudi vaš um: v mislih ponovite plan potopa, spomnite se zadnjega novega leta…