Malarija je vročinsko obolenje. Povzročajo jo paraziti plazmodiji. Poznamo štiri tipe malarije, ki jo povzročajo različni plazmodiji: P. falciparum (najresnejša oblika malarije, življenjsko ogrožujoča), P. vivax, P. malariae in P. ovale. Je najpogostejša tropska bolezen, ki so ji potniki izpostavljeni na potovanjih v večini tropskih in subtropskih držav.
Po piku pridejo paraziti s krvnim obtokom v jetra, kjer se razvijejo in razmnožijo. Nato se sprostijo v kri in se s krvnim obtokom razširijo po vsem telesu. V obtoku napadejo eritrocite (rdeče krvničke) in jih uničijo. Ob tem se zopet sprostijo številne oblike, ki napadajo naprej ali jih ponovno vsrka komar.
Čas od okužbe do prvih znakov bolezni je 10 do 28 dni, včasih tudi več mesecev. Klinična slika bolezni je odvisna od vrste parazita, ki je povzročil bolezen, in od bolnikove sprejemljivosti oziroma imunosti. Prvi bolezenski znaki so utrujenost, glavobol, bolečine v mišicah, križu, trebuhu, prsnem košu. Odvisno od vrste povzročitelja se pričnejo v presledku 42 do 50 ur pojavljati napadi z mrzlico, visoko temperaturo (nad 41℃) in potenjem, ki trajajo tri do šest ur. Lahko se pojavijo tudi bruhanje, driska, zlatenica in izpuščaj na koži. Med posameznimi napadi se bolnik počuti razmeroma dobro.
Zaradi masovnega razpada rdečih krvničk lahko pride do odpovedi delovanja ledvic, pljučnega edema, lahko tudi okvare možganskega tkiva.
Huda možganska oblika malarije je lahko smrtna.
Prebivalci endemičnih področij postanejo po preboleli okužbi delno imuni in ponovne okužbe ne povzročajo več hude oblike malarije.
Način okužbe
Rezervoar je človek. Parazita prenaša samička komarja vrste Anopheles.
Komar s pikom obolelega vsesa parazita in ga vnese v kri zdravega.
Komar pika predvsem v mraku in ponoči.
Pomembno je, da zdravljenje z ustreznimi zdravili začnemo takoj. Pri ljudeh, ki niso bili zdravljeni se bolezen lahko po določenem času ponovi. Antimalariki, ki so namenjeni preprečevanju okužbe z malarijo, običajno niso zdravilo izbora za zdravljenje malarije.
Komarji, ki prenašajo povzročitelje malarije, pikajo med sončnim zahodom in vzhodom. Pred okužbo z malarijo se lahko zaščitimo z ukrepi ki preprečujejo pike insektov:
Omejimo zadrževanje na mestih, kjer so insekti. V okolici bivališč odstranimo ali pokrijemo mokre površine, uporabimo naprave in pripomočke, ki odganjajo insekte,
Insektom preprečimo vstop v prostore (spalnica, prostor za druženje) z mrežami na oknih in vratih, zapremo okna in vrata in uporabimo naprave ter sredstva, ki uničujejo insekte (insekticidna pršila, spirale, ..). Če tega ne moremo zagotoviti spimo na postelji pod mrežo. Če jo impregniramo z insekticidom je zaščita še bolj učinkovita.
Air-conditioning je učinkovit sistem, ki zadržuje insekte izven prostorov.
OBLEKA: pred piki insektov se zavarujemo z nošenjem obleke svetlih barv, ki prekriva večji del telesa (na svetli barvi so insekti laže opazni in mi bolj pozorni).
REPELENT: je sredstvo ki odganja insekte in jih ne ubije. Na odkrite dele telesa nanesemo repelent, ki vsebuje več kot 30 odstotkov DEET (N,N-dietil-3-metilbenzamid) – (uporaba repelentov strogo po navodilu proizvajalca, še posebej za otroke). Pri sočasni uporabi repelenta in zaščitne kreme za sonce najprej nanesemo na kožo kremo za sončenje nato pa repelent. Že pripravljene kombinacije repelenta in sončne kreme so običajno blažje in manj učinkovite.
INSEKTICID spray za obleko in mreže, ki odganja insekte.
… in z zdravili (KEMOPROFILAKSA): jemanje primernih antimalarikov v obliki tablet, ki jih je potrebno pričeti uživati že pred odhodom na malarična območja in jih predpiše zdravnik v ambulanti za potnike glede na cilj potovanja in zdravstveno stanje potnika.
Do okužbe pa lahko pride (zelo redko) kljub ustrezni zaščiti s sredstvi proti malariji, vendar je bolezen praviloma poteka blažje. Če se na potovanju ali znotraj enega leta od prihoda z malaričnega območja pojavi vročinsko stanje sumljivo za malarijo, se mora oseba oglasiti pri zdravniku in ga opozori na možnost malarije zaradi bivanja na endemskem območju za to bolezen.
Pri preprečevanju bolezni je poleg zavarovanja pred piki komarjev zelo pomembno tudi jemanje antimalarikov pred odhodom, med bivanjem na območju malarije in po odhodu. Z antimalariki ne moremo preprečiti okužbe, prepreči pa se razmnoževanje parazita in razvoj bolezenskih znakov malarije. Ker zaenkrat noben antimalarik ne zagotavlja stoodstotne varnosti, je uporaba osebnih zaščitnih sredstev vselej nujna (tudi zaradi preprečevanja drugih okužb, ki jih prenašajo insekti).
Katero vrsto antimalarika izberemo, je odvisno od destinacije, narave potovanja in potnika. Najpomembnejši antimalariki, ki se danes uporabljajo so: klorokin, progvanil, meflokin, doksiciklin in atovaquon/proguanil. Pred potovanjem priporočamo pravočasen obisk v ambulanti za potnike (štiri do šest tednov pred potovanjem), saj se antimalarik lahko začne jemati že teden dni pred prihodom na območje malarije.
Človek, pri katerem se pojavi zvišana telesna temperatura po sedmih ali več dneh bivanja na območju malarije, mora takoj obiskati zdravnika. Za potnike, ki potujejo po zelo odmaknjenih območjih je to včasih nemogoče, oboleli pa hitro slabi. V teh primerih dobi potnik antimalarike za samozdravljenje. Ti naj bi obolelega obdržali v stanju, da si lahko poišče pomoč. Kljub samozdravljenju je treba čim prej poiskati zdravniško pomoč.
Nosečnicam in malim otrokom se praviloma odsvetuje potovanje na endemično področje. Če pa se temu ne da izogniti se je potrebno zaščititi.
Malarija predstavlja največje tveganje za potnike v endemske kraje. V velikih mestih praviloma ni malarije, izjemo predstavljajo večja mesta v Indiji, Afriki. Prisotna je v Srednji Ameriki, Braziliji, centralni Afriki, na Bližnjem vzhodu in Indokitajskem polotoku. Tveganje za okužbo je na posameznih področjih odvisno tudi od nadmorske višine (na določeni nadmorski višini komarjev ni več) in letnih časov (v deževnih obdobjih in takoj po je več komarjev).
Med domačini v endemskih področjih (tropski in subtropski pas) poleg visoke obolevnosti povzroča tudi visoko umrljivost. Danes v endemskem področju živi 40 % človeštva, prav tako vsako leto več milijonov potnikov potuje v dežele z visoko pojavnostjo te bolezni. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se letno s povzročiteljem malarije okuži 300 do 500 milijonov ljudi, od teh jih zboli več kot 100 milijonov, 1 do 2 milijona jih umre, polovica od teh so otroci. Eden glavnih problemov te bolezni je stalno naraščanje povzročiteljeve odpornosti proti zdravilom.
Naraščajoča odpornost povzročitelja na zdravila proti malariji in vse slabše ekonomsko stanje mnogih dežel v razvoju sta v zadnjih letih privedla do dodatnega poslabšanja globalnega epidemiološkega stanja glede malarije v svetu.
