Znaki bolezni

Ker imajo nekatere vrste dolgo inkubacijsko dobo, se lahko bolezen razvije šele po vrnitvi domov. Med kliničnimi znaki, ki jih povzročajo hemoragične mrzlice vodi vročina z nagnjenjem h krvavitvam. Ne glede na povzročitelja imajo podobne znake: okvara žilne stene, nagnjenost h krvavitvam v notranjih organih, po koži in sluznicah, šok in različne stopnje okvare jeter, pljuč, ledvic in živčnega sistema. Pri vseh hemoragičnih mrzlicah se lahko pojavi krvavitev. Značilne so krvavitve po koži in sluznicah ter klinični znaki prizadetosti osrednjega živčevja.

Smrtnost je pri različnih povzročiteljih različna in sicer od 0,5% do 90% (lassa in ebola – najvišja umrljivost). Bolniki, ki ozdravijo običajno nimajo posledic, prebolela bolezen pa zapušča imunost.

Zdravljenje

Zdravljenje je v glavnem simptomatsko. Priporoča se počitek, uživanje zadostne količine tekočin in po potrebi analgetiki z acetaminofenom. Odsvetuje se Aspirin (oziroma acetilsalicilna kislina), tudi zaradi njegovih učinkov na strjevanje krvi.

Obolele z ebolo je potrebno zaradi visoke nalezljivosti obolenja osamiti, kontakte z bolniki pa ustrezno zaščititi.

Način okužbe

Človek se okuži z

  • vdihovanjem prahu, ki je bil kontaminiran s sečem in iztrebki okuženih glodavcev in
  • vbodom okuženega komarja ali drugega insekta
  • pri Eboli s krvjo in tesnim kontaktom.

Zato je pomembno, da preprečimo dostop glodavcem do hrane, bivalnih in spalnih prostorov ter se zaščitimo pred piki insektov.

Preprečevanje

Glodavcem je potrebno preprečiti dostop do hrane in zadrževanje v prostorih kjer bivamo (tudi za kratek čas, podstrešja, kleti, šotori) ljudje.

Komarje, klope in druge insekte je potrebno uničevati z insekticidi in uporabljati repelente, ter upoštevati ukrepe zaščite pred piki insektov.

Zaenkrat je na voljo samo cepivo za preprečevanje obolevanja zaradi rumene mrzlice.

Razširjenost

Obolenja posameznih hemoragičnih mrzlic se pojavljajo na različnih geografskih območjih (glej pri opisu obolenja).