Klopni meningoencefalitis
Klopni meningoencefalitis (KME) je bolezen, ki jo povzroča virus iz družine Flaviviridae in se kaže z znaki vnetja osrednjega živčevja. Prenašalci in hkrati naravni rezervoar virusa KME so klopi vrste Ixodes ricinus. Gostitelji virusa so male gozdne živali, ptice, divjad in tudi človek. Bolezen se pojavlja sezonsko, največ od meseca maja do oktobra, kar je povezano z biološko aktivnostjo klopov.
Način okužbe
Bolezen se prenaša z vbodom okuženega klopa. Tveganju za klopni meningoencefalitis so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, še posebej pa tisti, ki se veliko gibajo v naravi oziroma je njihov poklic povezan z delom na prostem.
Potek in znaki bolezni
Bolezen običajno poteka v dveh fazah.
PRVA FAZA se začne približno 7 do 14 dni po okužbi po vbodu klopa, ko virus vstopi v krvni obtok. Pojavijo se neznačilne težave, podobne gripi, kot so:
- slabo počutje,
- bolečine v mišicah,
- vročina, glavobol,
- bruhanje,
- bolečine v trebuhu ter driska.
Traja do šest dni.
Sledi prosti interval, ki lahko traja od le en dan do dva tedna in loči obe fazi. V tem času so bolniki običajno brez težav ali pa imajo blag glavobol.
DRUGA FAZA bolezni se začne, ko virus preide skozi krvno-možgansko pregrado v možgane z znaki:
- visoka telesna temperatura (po navadi nad 39° C),
- močan glavobol,
- slabost in bruhanje,
- otrdelost vratu,
- tresenje rok in jezika,
- težave z mišljenjem in koncentracijo,
- včasih hujše motnje zavesti,
- možna je tudi ohromitev dihalnih mišic.
Trajne posledice bolezni
Bolezen lahko pusti trajne posledice, ki močno vplivajo na kakovost življenja, povzročajo dolgotrajno bolnišnično zdravljenje in rehabilitacijo, visoke stroške nege, nesposobnost za opravljanje dela in socialno stisko pacienta. Največji delež bolnikov ima močne glavobole, vrtoglavico, zmanjšano sposobnost koncentracije, depresije, motnje v delovanju avtonomnega živčnega sistema ter motnje razpoloženja in sluha. Nekateri bolniki postanejo delno ohromljeni, pojavi se lahko tudi mišična atrofija.
Dejavniki tveganja za bolezen
Slovenija velja za endemično območje klopnega meningoencefalitisa in se po incidenci te bolezni, ki znaša 14,9/100.000 prebivalcev (2009), uvršča na tretje mesto med evropskimi državami. Visoka pojavnost bolezni v Sloveniji je tudi odraz nizkega deleža cepljenih, le okoli 10 odstotkov ljudi. NIJZ že od leta 1998 dalje zbira podatke o načinu okužbe med obolelimi. Najpogostejši dejavnik tveganja za okužbo predstavlja kraj stalnega prebivališča. Največ oseb se je predvidoma okužilo ob zadrževanju v gozdu zaradi nabiranja gozdnih sadežev, rekreacije ali kmetovanja. Prisesanega klopa je opazilo 85 % oseb, ostali pa se vboda klopa ne spominjajo, oziroma ga niso opazili.
Preprečevanje okužbe
- Preventiva se začne z repelenti in oblačili, ki naj pokrivajo čim več kože, kadar gremo v gozd (zlasti na ogroženem območju). Tako lahko poskusimo klopu preprečiti dostop do kože.
- Če to ni dovolj učinkovito, pa je dobro, da klopa vsaj čim prej opazimo in odstranimo. Zato se je treba po obisku gozda vedno temeljito pregledati.
- Najučinkovitejša zaščita pred KME pa je cepljenje.
Cepljenje proti KME
je varno in učinkovito ter ga priporočamo vsem, ki bivajo ali se zadržujejo na območjih, kjer je KME endemičen (tudi če le za kratek čas). Cepimo od dopolnjenega enega leta starosti dalje. Program cepljenja in zaščite z zdravili opredeljuje, da je cepljenje proti KME obvezno za vse osebe, ki so pri svojem delu ali praktičnem pouku izpostavljene okužbi z virusom KME, vojake na služenju vojaškega roka in druge ciljne skupine v skladu z epidemiološkimi indikacijami, ki jih določi IVZ.
Posamezne skupine, ki so neposredno izpostavljene nevarnostim okužbe s KME:
- osebe, ki jim delo v naravi (travnate površine, njive, gozdovi, parki,…) predstavlja vsaj del delovnega procesa (npr. gozdarji, kmetovalci, lovci, osebe, ki vzdržujejo zunanje površine,…)
- vojaki, policisti, gasilci,
- športniki (golf, tek, jahanje, kolesarjenje, padalstvo,…),
- potniki, ki se v času svojega popotovanja v endemičnih področjih gibljejo na prostem,
- pohodniki in planinci (pohodi in planinarjenje do nadmorske višine 1800 m),
- osebe, ki izvajajo aktivnosti na prostem (rekreacija, kampiranje, izletništvo, nabiranje sadežev in zelišč, gobarjenje, lov) ali se zadržujejo na prostem (travniki, jase, vrtovi, parki in gozdovi,…), čeprav samo za kratek čas.
Shema cepljenja
Celjenje s prvima dvema odmerkoma v enomesečnem razmiku naj bi po možnosti opravili v zimskih mesecih. Tako se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 9-12 mesecev, nato pa so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez 3 leta, kasneje pa na 5 let. Cepimo skozi celo leto in kadar začnemo s cepljenjem v poletnih mesecih, je priporočljivo dobiti drugi odmerek cepiva že dva tedna po prvem, da čim prej dosežemo zaščitni nivo protiteles.
Neželeni učinki po cepljenju, kontraindikacije za cepljenje
Po cepljenju prvi ali drugi dan se lahko, a zelo redko pojavijo prehodne reakcije, kot na primer rdečina in oteklina na mestu cepljenja, slabo počutje ali vročina, ki običajno minejo v enem dnevu. Proti KME se ne smejo cepiti osebe s hudo alergično reakcijo po predhodnem odmerku cepiva ali s hudo alergijo na jajčne beljakovine. Pri osebah s trenutnim akutnim vročinskim obolenjem pa cepljenje odložimo do ozdravitve.
Kje se lahko cepite?
Cepljenje poteka v vseh območnih zavodih za zdravstveno varstvo in tudi pri izbranih zdravnikih.