Kdo občuti jet lag?

Skoraj vsi potniki občutijo določene simptome. Različne študije ocenjujejo, da prizadenejo kar 90 do 94 odstotkov potnikov in članov posadke. Čeprav so člani posadke vajeni dolgotrajnih potovanj, ne morajo razviti odpornosti na ta sindrom. Potniki jih izkusijo v hujši obliki, ker niso vajeni dolgotrajnega letenja, poleg tega so “ujeti” na omejenem prostoru. Toda pri različnih ljudeh je intenzivnost simptomov različna. Mlajši otroci so odpornejši, prav tako prilagodljivi ljudje in vsi, ki lahko zaspijo kadarkoli in kjerkoli. Odločilna ni dolžina leta, ampak število preletenih časovnih pasov, prav tako število postankov letala, saj vsak pristanek spremlja sprememba tlaka v kabini. Pomembno je tudi stanje pred poletom – spočit, zdrav in telesno dobro pripravljen človek je manj podvržen razvoju vseh simptomov.

Pred letom

Pri preprečevanju motenj je najpomembnejše, da potnik pred poletom pravočasno uredi vse opravke in obveznosti. Potovati je treba neobremenjen s stresom in strahovi, spočit in nikakor ne mačkast, saj potovanje najbolje prenaša zdrav in spočit človek. Prehlad bo dodatno poslabšal stanje po letu, zato, če je le mogoče, razmislite o preložitvi potovanja.

Vzhod ali zahod

Veliko se govori o tem, ali je sindrom neprijetnejši, če letimo na vzhod ali na zahod. Na splošno potniki poročajo, da potovanje na zahod prenašajo veliko bolje.

Dnevni ali nočni let?

To vprašanje je stvar individualni razlik, toda potniki večinoma pravijo, da so težave manjše, če so potovali podnevi. Prav zato so letalski prevozniki v zadnjem času povečali število dolgih dnevnih letov.

Pitje tekočine

Dehidracijo preprečimo s pogostim pitjem tekočine. Voda je boljša od kave, alkohola in sokov. Alkohol povzroča dehidracijo, zato se mu je treba izogibati.

Pomagala za spanje

Temne obveze čez oči, čepki za ušesa in napihljivi vzglavniki so med dolgim letom neprecenljivi. Nekaj od tega je mogoče dobiti tudi na letalu, zato se o tem pozanimajte pri stevardesi. Prav tako je prijetno, če si sezujemo čevlje; v letalih nekaterih družb potnikom ponudijo tudi lahke copate. Ker je v letalu večini potnikov običajno hladno, je koristno takoj zaprositi za odejo.

Telovadba

Gibanje in telovadba sta zelo pomembna. Obvezno izvajajte vaje, ki jih predvajajo na zaslonu, in se občasno sprehodite po kabini. Tako boste omejili otekanje nog, okorelost mišic in neudobno sedenje. Gibanje in telovadba zmanjšata možnost nastanka krvnih strdkov in tromboze.

Zdravila

Na trgu je kar nekaj zdravil za zmanjševanje/preprečevanje tega sindroma, toda še vedno ni dovolj znanstvenih dokazov o njihovi učinkovitosti. Pogosto priporočajo uporabo melatonina, hormona, ki je odgovoren za uravnavanje cirkadialnega ritma.
Da bi si olajšali simptome, se nekateri odločijo za uspavala, vendar je to nevarno početje. Med spanjem se namreč zelo malo premikamo in krvni obtok se upočasni, zato se poveča možnost oblikovanja strdka. Poleg tega nekatera uspavala okrepijo dehidracijo.

Svetloba

Bivanje na prostem, na sončni svetlobi pomaga pri vzpostavljanju normalnega cirkadialnega ritma in okrevanju od sindroma časovne razlike.

Uravnavanje ure


Tudi če se z letalom ne peljete na pomemben poslovni sestanek, ki ga ne želite zamuditi, je dobro, če uro že na začetku potovanja naravnate na lokalni čas. Čas lahko uravnavate tudi sproti, pri prehodu vsakega časovnega pasu, in se tako pripravljate na nove razmere.