Med črevesnimi nalezljivimi boleznimi so najpogostejše potovalna driska, hepatitis A, tifus, kolera, otroška paraliza.
V skupino črevesnih nalezljivih obolenj spada več, med seboj podobnih obolenj, ki pa imajo različnega povzročitelja (virusi, bakterije, glive ali paraziti). V večini primerov se pojavijo prebavne težave zaradi vnetja prebavil: slabost, bruhanje, krči v trebuhu, povišana telesna temperatura, driska. Bolnik se lahko zaradi bolezni hitro izčrpa, zaradi izgube tekočine pa mu grozi izsušitev. Pri lažjih okužbah poteka bolezen bolj blago, lahko pa bolezenskih znakov sploh ni. Obolenje nastopi nekaj ur do nekaj dni po okužbi, odvisno od povzročitelja in kužne doze, ki jo človek prejme. Črevesne nalezljive bolezni so zlasti nevarne za starejše osebe, kronične bolnike, otroke in nosečnice.
Med črevesnimi nalezljivimi boleznimi so najpogostejše potovalna driska, hepatitis A, tifus, kolera, otroška paraliza.
Vsem črevesnim nalezljivim obolenjem je skupen način prenosa povzročitelja. Človek jih zaužije s hrano, vodo ali preko umazanih rok. Povzročitelj se tako določen čas izloča z blatom obolelega. Izločanje klic praviloma ne preneha, ko bolnik okreva, ampak jih izloča še nekaj tednov ali mesecev, kar lahko ugotovimo le z mikrobiološkimi preiskavami. Z bolnika ali klicenosca se povzročitelj vrača v okolje in v higiensko neurejenih razmerah (ni na voljo zadostne količine varne pitne vode, ni ustrezna oskrba s pitno vodo, ni urejeno odvajanje odplak in odpadkov) se okužba lažje širi na zdrave.
Z nekaterimi povzročitelji bolezni so lahko okužene tudi živali, ki ne kažejo znakov obolenja. Obolenje je lahko posledica zaužitja nepravilno pripravljenega okuženega mesa ali jajc. Večinoma so ti povzročitelji občutljivi na toploto in jih s pravilnim kuhanjem in pečenjem uničimo.
Zdravljenje črevesnih nalezljivih obolenj je odvisno od vrste povzročitelja in težav obolelega. Večinoma gre za lajšanje težav, le v nekaterih primerih zdravimo z antibiotiki. V vseh primerih pa je izjemno pomembno nadomeščati izgubljeno tekočino in soli. Na tržišču se dobijo soli, ki jih raztopimo v ustekleničeni vodi in pijemo v manjših količinah (cca.1 dcl) čim večkrat na dan. Pozorni moramo biti na to, da bolnik zaužije vsak dan najmanj 2,5 litra tekočine kot osnovno potrebo po vodi in dodatno vso tekočino, ki jo izgubi zaradi bolezni (driska, bruhanje, potenje,..). Če so težave hujše je potreben posvet z zdravnikom.
Pri preprečevanju pojava in širjenja črevesnih nalezljivih obolenj je najpomembnejše upoštevanje splošnih higienskih ukrepov ter skrbna izbira hrane in pijač.
