Hepatitis B je nalezljiva bolezen, ki prizadene jetra, in ga povzroča virus hepatitisa B (VHB).
Čas od okužbe pa do izbruha bolezni je od 45 do 180 dni. Večina oseb okužbo preboli brez znakov (brez akutnega vnetja). Pri nekaterih lahko poteka okužba brez zdravstvenih težav vse življenje, pri drugih pa se čez leta lahko razvije v akutni ali kronični hepatitis, cirozo in rak jeter. To so lahko vzroki za smrt.
Pri 15-20% bolnikov se razvije serumski bolezni podobna klinična slika: koprivnica, bolečina in oteklina sklepov. 25-30% okuženih ima približno teden do dva pred izbruhom bolezni slabši tek, je utrujenih, tožijo zaradi slabosti, imajo glavobol in povišano telesno temperaturo. Lahko imajo drisko ali so zaprti. Urin je lahko temen, blato pa svetlo obarvano. Pojavi se zlatenica. Nekatere srbi koža. Ti znaki sčasoma minejo, kar pa ne pomeni, da ne ostanejo nosilci VHB. Če ima bolnik značilen potek bolezni, se okužbo lažje prepozna in dokaže s preiskavo krvi. Kronični nosilci VHB so doživljenjsko kužni in lahko okužijo druge osebe. Ob tem se lahko počutijo popolnoma zdravi, lahko pa se počutijo slabo. Pri osebah, ki so brez znakov okužbe, se okužbo ugotovi slučajno (npr. pri krvodajalskih akcijah, medicinskih posegih, ali pri pregledu krvi nosečnic).
Virus se pri okuženi osebi v visokih koncentracijah nahaja v krvi, lahko pa tudi v slini, spermi, vaginalnem izločku, kadar jim je primešana kri. V majhnih količinah pa se virus lahko nahaja tudi v urinu, blatu, znoju, solzah in mleku doječe matere.
Najpogostejši način okužbe je nezaščiten spolni odnos z okuženo osebo.
Pogost je tudi prenos med narkomani zaradi souporabe okuženih igel. Na isti način se ta virus širi tudi pri tetoviranju, prebadanju ušes, akupunkturi, obrezovanju,,.
Pri nenamernih poškodbah z iglami ali drugimi ostrimi predmeti, če so onesnaženi s krvjo okužene osebe (zdravstveno osebje; stik z odvrženimi iglami osebe, ki uporabljajo skupne britvice, zobne ščetke,…).
Okužena mati lahko prenese VHB na otroka pred, med porodom ali po njem.
Prenos s krvjo in krvnimi pripravki, ki je bil včasih pogost, je danes zaradi obveznega testiranja krvi krvodajalcev zelo redek.
Specifičnega zdravila za zdravljenje hepatitisa B ni. Imamo nekaj protivirusnih zdravil s katerimi lahko zdravimo hepatitis B. Niso primerna za zdravljenje v nosečnosti. O možnosti zdravljenja se je potrebno pogovoriti z zdravnikom specialistom – infektologom. Priporočamo počitek. Uživanje alkohola dodatno poškoduje jetra.
Večina okuženih se ne zaveda, da so nosilci in s tem možni prenašalci virusa na druge. Za preprečevanje okužbe s HBV je pomembno samozaščitno obnašanje.
Priporočamo:
Najučinkovitejše zaščita je cepljenje. Priporočamo ga vsem, ki še niso bili cepljeni ali okužbe niso preboleli. Tudi na potovanjih obstaja možnost okužbe z okuženo krvjo (npr. transfuzija krvi v deželah, kjer krvi ne testirajo na prisotnost določenih povzročiteljev nalezljivih bolezni, posegi z okuženimi/nesterilnimi instrumenti). V Sloveniji cepimo posameznike iz skupin z velikim tveganjem (zdravstveni delavci, študenti medicinskih šol, bolniki na dializi, družinski člani okuženih, novorojenčki okuženih mater, bolniki s spolno prenesenimi boleznimi in njihovi spolni partnerji, intravenski uživalci drog, gojenci zavodov za duševno in telesno prizadete ter potniki, ki potujejo v oddaljene dežele.). Leta 1998 smo uvedli tudi obvezno cepljenje otrok pred vstopom v osnovno šolo. Ker je najpogostejši način prenosa med ljudmi nezaščiten spolni odnos z okuženo osebo, cepljenje priporočamo tudi vsem ostalim. Pred spolnim prenosom okužbe varuje tudi kondom.
Kaj storiti v primeru naključne poškodbe z ostrim, krvavim predmetom ali po politju s krvjo?
Po poškodbi iztisnemo kri in pustimo, da nekaj časa teče. Izpiramo z mlačno vodo 10 minut. Mesto prelijemo z alkoholnim razkužilom, ki naj učinkuje 2-3 minute. Rane ne sesamo! Če je s krvjo polita nepoškodovana koža, ta predel speremo z mlačno vodo in razkužimo z alkoholnim razkužilom, ki naj učinkuje vsaj 2 minuti. Po obrizganju sluznice oči, nosu ali ust ter poškodovane kože, to mesto izpiramo s čisto, tekočo, mlačno vodo najmanj 10 minut. Ne pozabimo odstraniti kontaktnih leč! Po končani prvi pomoči poškodovanca obvezno odpeljemo k zdravniku, ki bo rano, če je potrebno, dokončno oskrbel in preveril ali mora biti poškodovanec cepljen proti tetanusu. O potrebi cepljenja proti hepatitisu B se odloči epidemiolog zavoda za zdravstveno varstvo ali infektolog.
Kako živeti z virusom hepatitisa B?
Ker VHB živi in se razmnožuje v celicah jeter, je potrebna previdnost pri uživanju mastne hrane in alkohola, ker lahko dodatno poškoduje jetra. Četudi okužena oseba nima zdravstvenih težav, je priporočljiva redna kontrola delovanja jeter pri specialistu infektologu ali izbranem zdravniku. Nosilci virusa se morajo zavedati, da lahko prenesejo okužbo na druge s svojo krvjo, spermo, slino in tudi drugimi telesnimi izločki. Zato ne morejo biti krvodajalci. Nujno morajo uporabljati svoj pribor za osebno higieno (pribor za britje, zobna ščetka, brisače, perilo, …), jedilni pribor. Prav je, da pri spolnih odnosih uporabljajo kondom. Priporočljivo je testiranje ter cepljenje spolnih partnerjev in ožjih družinskih članov.
Hepatitis B je razširjen po vsem svetu in predstavlja velik javnozdravstveni problem. Ocenjujejo, da je na svetu več kot 350 milijonov ljudi (5 % svetovne populacije) kronično okuženih z VHB. Vsako leto zaradi akutnega hepatitisa B in njegovih posledic umre okoli milijon ljudi. V Evropi je po oceni vsako leto okoli milijon novih okužb, od katerih ena četrtina napreduje v jetrno cirozo. Zaradi kronične okužbe z VHB je na svetu vsaj 60 milijonov bolnikov z jetrno cirozo, kar je več, kot jih povzroči alkohol.
