Glavni, vendar ne edini vzrok tega sindroma je potovanje skozi časovne pasove.
Navadno ima potovanje na vzhod hujše posledice kot potovanje na zahod. Na otroke, mlajše od treh let, te spremembe navadno ne vplivajo kaj prida, prav tako nimajo težav odrasli, ki so prilagodljivi in manj podložni ustaljenim navadam. Najslabše se piše tistim, ki so sužnji vsakodnevne rutine.
Potnik, ki je pred poletom utrujen, vznemirjen, pod stresom, živčen ali mačkast, bo simptome zanesljivo občutil močneje. Pogosto računamo s tem, da bomo spali med potovanjem, toda to se zgodi le redko ali vsaj ne tako, kot bi želeli. Neudoben sedež, hrup motorjev, stevardese, smrčeči sosedje, mravljinci v nogah, premalo prostora za noge … vse to so razlogi za krajši in manj kakovosten spanec, razen če ne letite v poslovnem ali prvem razredu. Zato je osnovno pravilo, ki ga je treba upoštevati, če si želimo prijetno potovanje, da se nanj odpravimo spočiti.
Suh zrak
Zrak v letalski kabini je zelo suh, to pa je za ljudi, ki živijo v bolj vlažnih razmerah, še posebno neprijetno. Suhost zraka lahko povzroči glavobol, suho kožo, izsušenost nosne in ustne sluznice, vse to pa ustvari ugodne razmere za nastanek prehlada, kašlja, vnetja grla in gripe. Pomaga predvsem pitje večjih količin tekočine. Nekatere letalske družbe potnikom pogosto ponujajo vodo, druge pa samo majhen vodomat zraven stranišč, zato na letalo vzemite plastenko vode. Pitje kave, čaja, alkoholnih pijač in sadnih sokov ni priporočljivo, saj telesu manjka prav vode.
Zračni tlak v kabini
Med potovanjem na višini 10.000 metrov je tlak v kabini enak tistemu na višini 2500 metrov. Z izjemo oseb, ki živijo na taki nadmorski višini in so takšnim razmeram prilagojene, to pri ljudeh povzroča utrujenost, zaspanost, otopelost in oteklost udov.
Postan zrak
Nenehen dotok svežega zraka je dodaten strošek za letalske prevoznike; oskrba s svežim zrakom je navadno boljša v prvem in poslovnem razredu. Pomanjkanje svežega zraka lahko povzroči utrujenost, živčnost in glavobol. Če občutite težave, prosite stevardeso, naj vključi ali vsaj okrepi dotok svežega zraka.
Alkohol
Med letenjem alkohol učinkuje na telo od dva- do trikrat močneje. En kozarec vina, ki ga spijemo med letom, ima enak učinek kot dva ali trije na zemlji. Če k dodamo že naštete dejavnike, se kaj hitro zgodi, da potnik letalo zapusti mačkast, to pa okrepi težave s prilagajanjem na drug časovni pas.
Hrana in pijača
Kava, čaj in pomarančni sok lahko povzročijo neugodne občutke v želodcu, zato pitje večjih količin teh pijač na medcelinskih letih odsvetujejo. Previdni bodite tudi s pogostimi obroki, ki jih strežejo med letom. Med mirovanjem na sedežu namreč ne porabite kaj prida energije, zato ne potrebujete veliko hrane. Sedenje v skrčenem položaju povzroča dodaten pritisk na želodec. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije približno polovica mednarodnih potnikov po končanem poletu mučijo prebavne motnje.
Ena od največjih slabosti dolgotrajnih letov je mirovanje oziroma pomanjkanje telesne dejavnosti. Bolj ko je letenje neudobno, večja je možnost za nastanek bolezni časovne razlike. Vsekakor se je med sedenjem priporočljivo pretegovati in se občasno sprehoditi po kabini. Ne samo do stranišča in nazaj, ampak tudi gor in dol med sedeži. Ali vsaj samo vstati. V letalih nekaterih družb med filmi predvajajo tudi vaje, ki jih je mogoče izvajate sede, zato jih nikar ne izpustite. Če mesto poleg vas ni zasedeno, dvignite noge.
Utrujenost
Občutek nemoči in utrujenosti, ki ga spremlja pomanjkanje motivacije in koncentracije, zlasti ko gre za vožnjo, branje, razpravljanje ali poslovne dogovore, spada med pogoste simptome. Naporne utegnejo biti celo najbolj običajne dejavnosti.
Zmedenost
Če ste se večkrat vrnili v hotelsko sobo, da bi preverili, ali ste jo zaklenili, ste doživeli značilen simptom, ki pesti številne potnike in uslužbence letalskih družb.
Nerazumno obnašanje
Ljudje po dolgem letenju pogosto navajajo razdražljivost, zaradi česar utegne srečanje s carinikom ali prihod v hotel postati prava drama.
Motnje spanja
Prelet več časovnih pasov lahko povzroči nespečnost, težave pri jutranjem prebujanju, pogosto zbujanje sredi noči in zaspanost čez dan. Naši možgani so naravnani na 24-urni ritem, ki ga imenujemo cirkadialni ritem. Hiter prehod v drugo časovno območje zmoti naravni ritem spanja in budnosti. Resnost motenj spanca je odvisna od števila preletenih časovnih območij. NASA ocenjuje, da bi za vzdrževanje normalnega dnevnega ritma in ravni energije potrebovali po en dan počitka za vsako preleteno območje.
Dehidracija
Izsušenost organizma je posledica vožnje v suhem zraku, pomanjkanja tekočine in pitja alkohola. Povzroči lahko glavobol, utrujenost in izsušenost sluznice ter pospešuje obolevanje za drugimi boleznimi.
Neprijeten občutek v rokah in nogah
Otekanje udov med letenjem je lahko zelo neprijetno; v nekaterih primerih je tako skrajno, da človek še 24 ur po poletu ne more obuti čevljev.
Prebavne motnje
Svetovna zdravstvena organizacija neposredno povezuje dolgotrajne lete z drisko, ki jo povzročajo mikroorganizmi. Utrujenost po potovanju, časovna razlika, drugačno podnebje in zmanjšan imunski odgovor telesa zmanjšujejo odpornost potnikov in jih izpostavljajo tveganju zastrupitve s hrano.
