Tetanus ali mrtvični krč je infekcijska bolezen, ki jo povzroča nevrotoksin tetanospazmin gram pozitivne, anaerobne bakterije Clostridium tetani. Prizadene skeletne mišice - prečno progaste mišice. Srčna mišica, čeprav je prečno progasta, ni prizadeta zaradi njenih intrinzičnih električnih lastnosti. Smrtnost je najvišja med necepljenimi posamezniki in bolniki, starimi nad 60 let.
Bakterija, ki povzroča tetanus živi v prsti, v črevesju živali in ljudi. Na kmetijskih področjih lahko spore najdemo pri velikem številu odraslih. Tetanus je mednarodni zdravstveni problem, saj se trosi bakterije pojavljajo po vsem svetu, pogosteje pa v vročih in vlažnih podnebnih pasovih, kjer je prst bogata z organskimi snovmi. To velja zlasti za pognojeno prst, saj so trosi zelo pogosto prisotni v črevesju in iztrebkih številnih živalskih vrst. Če si z bakterijo ali njihovimi trosi okužimo rano, se začne razmnoževati in sproščati toksin, ki deluje na živčevje in povzroča mišične krče. Bolezen je v razvitih državah redka, saj je na voljo učinkovito cepivo.
Do okužbe navadno pride zaradi okužbe rane, pogosto gre za ureznino ali globoko vbodno rano, povzročeno z umazanim predmetom. Po okužbi zbolijo izključno necepljeni ali neustrezno cepljeni ljudje.
Inkubacijska doba tetanusa lahko znaša tudi več mesecev, po navadi pa traja okoli 5 do 10 dni po okužbi rane. Pri neonatalnem tetanusu se simptomi navadno pojavijo v 4 do 14 dneh po rojstvu, v povprečju pa po 7 dneh. Na splošno velja, da čim dlje od osrednjega živčevja se nahaja rana, tem dlje traja inkubacijska doba. Simptomi so resnejši pri krajši inkubacijski dobi.
Začetni znaki bolezni so največkrat povišana telesna temperatura, glavobol, občutek okorelosti običajno najprej žvekalnih mišic, nato pa še mišic okončin, vratu in hrbta. Pri napredovanju okužbe pride do bolečih krčev čeljusti in drugih mišic v telesu. Če so prizadete mišice grla ali dihalne mišice, lahko pride do motnje dihanja, možna je celo zadušitev.
Najpogostejši znaki so okorelost čeljusti, težave pri požiranju, nemirnost in razdražljivost, okorelost vratu, rok ali nog, glavobol, vročina, boleče žrelo, mrzlica in tonični krči. Značilni boleči generalizirani krči s potenjem se lahko sprožijo pri manjših sprožilnih faktorjih, kot sta hrup ali premik. Zvest običajno ni ni prizadeta, vendar po zaporednih napadih krčev lahko nastopi koma. Med generaliziranimi krči bolnik ne more govoriti ali jokati. Oteženo je tudi dihanje. Spazem mišic zapiralk lahko povzroči zastajanje seča in zaprtje.
Za diagnosticiranje tetanusa ne obstajajo krvni testi. Diagnoza temelji na prisotnosti znakov in ne na osamitvi bakterije, saj lahko le-to osamijo iz rane le v 30 % primerov.
Bolezen je možno preprečiti s cepljenjem (uporablja se npr. cepivo DTaP proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju).
Po tvegani poškodbi se zdravnik po preverjanju imunskega stanja zaščite proti tetanusu na podlagi pisnih dokumentov odloči ali je cepljenje potrebno ter o morebitni zaščiti s specifičnim imunoglobulinom.
