Chikungunya

Obolenje povzroča virus chikungunye, ki spada med arboviruse. Prvič je bil izoliran leta 1953 v Tanzaniji in Ugandi.

Znaki obolenja

Inkubacijska doba je 5 do 7 dni. Glavni znaki bolezni so nenaden nastop povišane telesne temperature (več kot 38.5 °C), mrzlica, bolečine v sklepih (brez otekanja), bolečine v mišicah, glavobol, slabost in bruhanje. Možne so manjše krvavitve iz nosu in dlesni ter pojav izpuščaja. Obolenje navadno mine brez posledic, v redkih primerih je potrebna oskrba v bolnišnici, še redkeje pa se konča s smrtjo. Težji potek bolezni, kot je pojav meningoencefalitisa, srčno-žilne in dihalne odpovedi, je zelo redek in se pojavlja predvsem pri starejših in pri kronično bolnih. Nekaj primerov hude oblike obolenja so zabeležili tudi pri novorojenčkih in dojenčkih pod 6 mesecev. Obstaja tudi možnost prenosa virusa z matere na novorojenega otroka. Domneva se, da je imunska zaščita po preboleli okužbi z virusom Chikungunye doživljenjska. Okužba z virusom chikungunya se ugotavlja z laboratorijskim testiranjem, ki je od konca maja 2006 dostopno tudi v Sloveniji.

Način prenosa

Glavni rezervoar virusa so opice, okužijo pa se lahko tudi druge vrste, prav tako ljudje. Več komarjev iz vrste Aedes (aedes aegypti, albopticus, polynesis) lahko v urbanih predelih s pikom prenaša obolenje s človeka na človeka. Gre za agresivne komarje, ki so aktivni podnevi, najbolj zjutraj in zvečer. Aedes albopticus ali tigrasti komar, ki ima skoraj zanesljivo vlogo vektorja v izbruhu chikungunye na otoku La Réunion, se pojavlja tudi v nekaterih predelih Evrope. Pri nas so ga zasledili na Primorskem. Natančna razširjenost tigrastega komarja in njegova zmožnost prenosa obolenja še nista znani.

Zdravljenje

Zdravljenje je zgolj simptomatsko in vključuje počitek, uživanje zadostnih količin tekočine in analgetike (ibuprofen), salicilate se odsvetuje (Aspirin). Cepiva ni.

Preprečevanje

Potovanja na prizadeta območja ne odsvetujemo, priporočamo pa spodaj naštete preventivne ukrepe:

  1. V skupino z visokim tveganjem za težji potek spadajo nosečnice, majhni otroci, imunsko oslabeli in hudo kronično bolni. Tej skupini pred potovanjem priporočamo obisk pri osebnem zdravniku zaradi ravnanja ob morebitni okužbi.
  2. Vsem potnikom v omenjene dežele priporočamo, da čim bolj omejijo izpostavljenost komarjem ter da upoštevajo ukrepe zaščite pred piki insektov.
  3. V primeru suma na okužbo z virusom chikungunye naj se obolela oseba zaščiti pred dodatno izpostavljenostjo komarjem (ostane naj pod zaščitno mrežo za komarje oz. v zaprtih prostorih), da se zmanjša možnost širjenja bolezni s piki komarjev na druge ljudi.

V omenjenih državah veljajo priporočeni ukrepi na nivojih skupnosti s ciljem eliminacije odraslih komarjev (uporaba pršila z insekticidi) in zmanjšanjem površin, kjer se komarji razmnožujejo (mesta s stoječo vodo: odprti kontejnerji z vodo, vaze z vodo za rože, ribniki…). Svetuje se, da se takšne posode redno prazni, se jih odstrani ali tretira z larvicidom oziroma se takšnim območjem izogiba. Ker lahko okužene larve komarjev najdemo v oziroma na različnih predmetih, ki vsebujejo ali so vsebovali stoječo vodo, odsvetujemo uvoz vseh takšnih predmetov (na primer uporabljenih gum ali pa okrasnih rastlin, ki se transportirajo v vodi, kot je npr. “lucky bamboo,” rastlina, ki spada v vrsto Dracaena iz družine lilij,…). Zelo verjetno so bili namreč tigrasti komarji v preteklosti v Evropo »uvoženi« prav z naštetimi predmeti. O omenjeni nevarnosti uvoza so obveščene tudi carinske službe Evropske Unije.

Razširjenost

Od januarja 2006 iz več držav JZ Indijskega oceana in Indije poročajo o epidemijah chikungunye. Glede na to, da gre za države, ki so zelo zanimive tudi za evropske turiste, obstaja možnost pojava obolenja tudi na našem območju. O »uvoženih« primerih chikungunye so poročali že iz več držav EU. Chikungunya je endemična v nekaterih predelih Afrike, SV Aziji (Filipini, Malezija, Kambodža) in na Indijskem polotoku (Indija, Pakistan). Od leta 2005 se je obolenje pojavilo na Komorskih otokih in se razširilo na otoka Mavricius in Mayotte, nato pa še na otok La Reunion. Tam je izbruhnila epidemija, ki je prizadela cel otok, zlasti južni predel. Ocenjujejo, da naj bi od marca 2005 do julija 2006 zbolelo do 266 000 oseb. V jesenskih tednih 2006 število novo okuženih primerov upada. O hitrem širjenju bolezni poročajo še s Sejšelov, Indije (od decembra 2005 poročajo o 600.000 primerih iz provinc Andhra Pradesh, Maharashtra, Karnataka, Tamil Nadu, Madhya Pradesh), Madagaskarja in Malezije. V letih 2005 in 2006 več evropskih držav poroča o pojavu chikungunye pri turistih, ki so potovali na omenjene predele (Francija, Nemčija, Velika Britanija, Belgija, Češka, Norveška, Italija, Švica in Španija).

Povzročitelja vektorskih nalezljivih obolenj insekt s pikom prenese z okužene osebe v telo zdrave. Insekti se zadržujejo v vlažnih področjih, kjer je bujna vegetacija in stoječe vode. Različni insekti so bolj aktivni v različnih delih dneva, večina pa zjutraj in v večernih urah.

Zoonoze so obolenja, ki se lahko prenesejo z živali na človeka. Med te štejemo tudi steklino.
Okužena žival med ugrizom (s slino) prenese povzročitelja (virus stekline) na človeka, ki zboli.

Zaščita pred piki insektov

  • Na prostem:
    Omejimo zadrževanje na mestih, kjer so insekti. V okolici bivališč odstranimo ali pokrijemo mokre površine, uporabimo naprave in pripomočke, ki odganjajo insekte,
  • V prostoru:
    Insektom preprečimo vstop v prostore (spalnica, prostor za druženje) z mrežami na oknih in vratih, zapremo okna in vrata in uporabimo naprave ter sredstva, ki uničujejo insekte (insekticidna pršila, spirale, ..). Če tega ne moremo zagotoviti spimo na postelji pod mrežo. Če jo impregniramo z insekticidom je zaščita še bolj učinkovita.
    Air-conditioning je učinkovit sistem, ki zadržuje insekte izven prostorov.

Osebna zaščitna sredstva:

  • OBLEKA: pred piki insektov se zavarujemo z nošenjem obleke svetlih barv, ki prekriva večji del telesa (na svetli barvi so insekti laže opazni in mi bolj pozorni).
  • REPELENT: je sredstvo ki odganja insekte in jih ne ubije. Na odkrite dele telesa nanesemo repelent, ki vsebuje več kot 30 odstotkov DEET (N,N-dietil-3-metilbenzamid) – (uporaba repelentov strogo po navodilu proizvajalca, še posebej za otroke). Pri sočasni uporabi repelenta in zaščitne kreme za sonce najprej nanesemo na kožo kremo za sončenje nato pa repelent. Če pripravljene kombinacije repelenta in sončne kreme so običajno blažje in manj učinkovite.
  • INSEKTICID spray za obleko in mreže, ki odganja insekte.