Preprečevanje venske tromboze

Prav je, da vsak načrtuje svoj dopust v skladu z obliko svoje bolezni. Velja splošno priporočilo, da naj sladkorni bolniki potujejo v kraje in mesta, kjer je zdravstvo organizirano na primerni ravni. Izogibajo naj se neciviliziranih in eksotičnih območij. Le tako bosta dopust ali potovanje prijetna. Nasveti naj pripomorejo k temu uspehu.

Spoznanje, da sta aktivacija strjevanja krvi in zastoj v venskemu krvnemu obtoku glavna povzročitelja venske tromboze ter prepoznava stanj, nevarnih za nastanek venske tromboze, sta vodila do uvajanja ukrepov za preprečevanje venske tromboze. Preprečevanje venske tromboze temelji na dveh načelih: zaviranje strjevanja krvi in preprečevanje venskega zastoja. Na strjevanje krvi vplivamo z zdravili, venski zastoj pa preprečujemo z mehaničnimi in fizioterapevtskimi ukrepi. Izbira preventivnega ukrepa je odvisna od stopnje bolnikove ogroženosti. Iz praktičnih razlogov razdelimo bolnike glede na stopnjo ogroženosti pred nastankom venske tromboze v skupino z majhnim, zmernim in velikim tveganjem.

Stopnja nevarnosti nastanka venske tromboze (VT)

Mesto VT

Majhno tveganje

Zmerno tveganje

Veliko tveganje

 

starost < 40 let

starost > 40 let

operacija kolka, kolena

 

kratka operacija

daljša operacija

velika poškodba

 

(< 30 min)

(> 30 min)

malignom

 

brez dejavnikov

srčno popuščanje

predhodna VT

 

tveganja

srčni infarkt

trombofija

distalna VT

2 %

10 – 40 %

40 – 80 %

proksimalna VT

0,4 %

2 – 10 %

10 – 20 %

Pri vseh bolnikih, ki so zdravljeni v bolnišnicah, opredelimo stopnjo tveganja za nastanek venske tromboze. Pri bolnikih z majhnim tveganjem preprečujemo vensko trombozo z zgodnjim vstajanjem in uporabo umerjenih elastičnih nogavic. Bolniki, ki so uvrščeni v skupino zmernega tveganja za nastanek venske tromboze, potrebujejo dodatno medikamentozno zaščito z majhnimi odmerki standardnega ali nizkomolekularnega heparina, zdravili dajemo v obliki podkožnih injekcij. Pri bolnikih z velikim tveganjem za nastanek venske tromboze je najučinkovitejša zaščita z nizkomolekularnim heparinom. Uporaba zaščitnih ukrepov zmanjša možnost za nastanek venske tromboze za 50-70 %. Za zdaj ne poznamo ukrepa, s katerim bi vedno preprečili vensko trombozo in z njo povezano usodno pljučno embolijo, nedvomno pa je, da z dosledno uporabo zaščitnih ukrepov bistveno zmanjšamo število bolnikov s tem zapletom. Preventivo venske tromboze izvajamo v bolnišnicah. Spričo vedno krajših hospitalizacij se poraja vprašanje, ali nekajdnevna medikamentozna zaščita pred nastankom venske tromboze zadošča. V zadnjem obdobju se je izkazalo, da ostaja pri bolnikih z ortopedskimi operacijami nevarnost venske tromboze povečana še nekaj tednov po operaciji, zato se vse pogosteje priporoča, da je pri tej skupini bolnikov potrebno nadaljevanje medikamentozne zaščite še 4-6 tednov po odpustu iz bolnišnice. Če se odločimo za nadaljevanje tromboprofilakse še po odpustu iz bolnišnice, priporočamo uporabo nizkomolekularnega heparina; zdravilo si bolnik aplicira sam.

Za preprečevanje venske tromboze predpisujemo standardni heparin v odmerku 5000 E/8-12 ur podkožno – zdravilo je primerno za preprečevanje venske tromboze pri bolnikih iz zmerno ogrožene skupine. V zadnjem obdobju se pri teh bolnikih vedno pogosteje odločamo za zaščito z nizkomolekularnim heparinom, ki je zdravilo izbora za zaščito pred vensko trombozo pri bolnikih z veliko ogroženostjo pred vensko trombozo. Nizkomolekularni heparin odmerjamo v enem dnevnem odmerku po navodilu proizvajalca.