Cepljenja

Zdravstvena tveganja

Zdravstvena oskrba, lekarne

Avstrija ima odlično pokritost z zdravniki in lekarnami. Lekarne opravljajo izmenično nočno in nedeljsko dežurstvo; na vseh zaprtih lekarnah se nahajajo informacije o najbližji odprti lekarni.

Številke za klic v sili

Reševalci/dežurni zdravnik 144
Zdravniška radijska služba 141
Gorska reševalna služba 140

Informacije o lokalnih zdravniških dežurnih službah dobite pri krajevnih orožnikih ali na policijski postaji oz. v telefonskem imeniku in v dnevnem časopisu.

Zdravstveno zavarovanje

Zavarovanci držav članic EGP (= države članice EU + Islandija, Lichtenstein, Norveška) kot tudi Švice ter Bosne in Hercegovine, Jugoslavije, Hrvaške in Makedonije lahko pred začetkom dopusta pri svojem nosilcu zavarovanja dvignejo dopustniško zdravniško potrdilo, s katerim imajo v nujnih primerih v Avstriji pravico do zdravniške oskrbe enako kot v Avstriji zavarovane osebe. Informacije o tem dobite pri vašem nosilcu zdravstvenega zavarovanja v domovini.

Zdravilišča/toplice/terme

Avstrija ima veliko število toplic, term in zdravilišč, ki so po zakonu vsi certificirani in priznani. Seznam indikacij je tako obsežen, da je vsako zdravstveno težavo v Avstriji mogoče zdraviti, izboljšati ali ob pravočasni preventivi celo preprečiti. Številne termalne toplice in wellness centri vabijo k blagodejnemu počutju in sprostitvi na najvišji ravni.

Večina avstrijskih toplic in zdravilišč so hkrati poznani in pretežno turistični centri s številnimi možnostmi za šport in zabavo.

DOBRO JE VEDETI

Avstrija obsega območje vzodnih Alp ter niz dolin in kotlin na gorskem obrobju. Vzhodne Alpe razčlenjujejo ozke rečne doline v tri vzporedne pasove: severni, srednji in južni. Med kotlinami in ravninami so največje Dunajska, Celovška in Graška. Severno od Donave se širi južni del Češke planote, na jugovzhodu pa gričevje Gradiščanske.

Podnebje je zmerno celinsko, v višjih območjih gorsko, z obilnimi snežnimi padavinami v zimskih mesecih. Največ padavin pade na območju Alp, najmanj pa na jugovzhodu države zaradi vpliva Panonskega nižavja. Nizke zimske temperature na severozahodu blaži topel in suh gorski veter fen.

Največje reke so Donava, Drava in Mura. Med jezeri je največje Bodensko na zahodu in Nežidersko na vzhodu. Gozd porašča 40% države. Do 800 m nadmorske višine prevladujejo listopadni gozdovi, v višjih legah pa iglasti, ki z višino prehajajo v planinske pašnike.

Prebivalci so povečini Avstrijci (91%), Slovenci (Koroška), Hrvati (Gradiščanska), precej je tudi priseljencev. Po veroizpovedi prevladujejo katoliki (3/4). Naravni prirastek je zelo majhen. Avstrija je razvita država, saj gospodarstvo temelji na različnih industrijskih panogah in storitvenih dejavnostih (turistična velesila z največjim deviznim prihodkom na prebivalca).

Gozdno bogatstvo  omogoča razvoj lesne industrije, v kmetijstvu je najpomembnejša mlečna živinoreja. Poljedelstvo je razširjeno v nižinskem svetu, vendar ne zadostuje za potrebe prebivalcev. Dobro so izkoriščeni veliki hidroenergetski potenciali, vendar je Avstrija zelo odvisna od uvoza drugih energentov.

(vir: Geografski atlas Evrope, DZS, 2010)

Pomembne številke za klic v sili:

Reševalci: 144
Policija: 133
Gasilci: 122
Dežurni zdravnik: 141

Stroški bivanja

Povprečni stroški bivanja na dan znašajo od cca. 150 do 220 evrov, odvisno od hotela in letnega časa.

Napitnina

Napitnina za natakarje in voznike taksijev znaša od 5 do 10 % od zneska računa.

Električna napetost, vtiči

230 V izmenični tok, 50 Hz, 2-polni varnostni vtič

Več na: http://advantageaustria.org/si/zentral/about_austria/reisen/gut-zu-wissen.sl.jsp