Peščica nasvetov za potnike

Prevoz po državi

Tako kot drugod po Kavkazu je promet po Gruziji z najblažjo besedo – kaotičen. Prevozno sredstvo dneva so vsekakor maršrutke, vedno do zadnjega kotička napolnjeni kombiji, ki večkrat na dan za zanemarljiv drobiž vozijo tudi v najbolj zakotne kotičke države. Za krajše vožnje se plačuje na koncu, za daljše prej, večinoma kar pri šoferju. Ti so večinoma zelo prijazni, z največjim veseljem ti pomagajo pri nakupu karte pri redkih blagajnah ali pri iskanju povezave za nadaljne potovanje.

Vlak je boleče počasen, primeren zgolj za daljše vožnje kot npr povezava prestolnice s Črnim morjem ali s sosednjimi državami. Sistem je podoben ostalim kavkaškim državam: vozovnice se kupujejo (vsaj) dan vnaprej s potnim listom in zgolj pri točno določenem okencu.

Lasten avtomobil ali motor je domena kaskaderjev, ravnotako so ogromno čudo kolesarji.

Nastanitve in hrana

Gruzijska hrana ne slovi zaman kot odlična. Glavna jed je khachapuri, sirova pita, ki jo prodajajo na vsakem koraku. Še večja znamenitost Gruzije so (alkoholne) pijače. Velja poizkusiti, seveda v zmernih količinah, vino (predvsem rdečega iz regije Kakheti), gaziran sok iz hrušk, tudi pivo (priporočajo Kazbegi), ob že bežnem stiku z domačini pa ne boste mogli zavrniti šilca chacha (žganje iz grozdja). Tbilisi kot milijonska prestolnica ponuja nekaj za vsak žep, ravno tako je (masovni) turizem razvit ob črnomorski obali. Drugod po državi so v navadi prenočišča pri domačinih, večkrat se da domeniti tudi za topel obrok ali vsaj zajtrk s kavo/čajem.

Jezik in pisava

Gruzijščina je jezik, ki še danes bega jezikoslovce, kaj šele naključnega popotnika. Ne pripada skupini indoevropskih jezikov, ravno tako je pisava nadvse eksotična. Na srečo poznajo le velike črke, teh je 33. Za potep in ustavljanje maršrutk po državi so priporočljivi “plonklistki”, na katerih potnik izrazi svojo želeno destinacijo.