Japonska je otoška država na Daljnem Vzhodu med Pacifiškim oceanom in Japonskim morjem, vzhodno od korejskega polotoka. Japonska je znana tudi kot Dežela vzhajajočega sonca.
Japonsko sestavlja veriga otokov; največji med njimi so, od juga proti severu: Kjušu, Šikoku, Honšu in Hokaido.
Bolezen | Cepljenje |
Za Japonsko ni obveznih cepljenj, tablete proti malariji niso obvezne.
Cepljenje proti hepatitisu B je priporočljivo za vse potnike, ki potujejo ali delajo na področjih z srednjim ali visokim tveganjem za prenos virusa (HBV), še posebno za tiste, ki so lahko izpostavljeni kontaktu s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami, imajo spolne odnose z lokalnim prebivalstvom ali se lahko okužijo pri zdravljenju (npr. pri nesrečah…).
Cepljenje je priporočljivo za vse ljudi, ki načrtujejo potovati na podeželske kmetije in v obdobjih, ko je na določenih področjih razglašen izbruh japonskega encefalitisa.
Cepljenje proti steklini je priporočljivo samo za potnike, ki lahko pridejo v direkten stik z netopirji. V to skupino navadno spadajo profesionalci, ki raziskujejo življenje v divjini, raziskovalci, veterinarji in pustolovci, ki obiskujejo področja, kjer so netopirji pogosti.
Japonsko ime za njihovo deželo, Nippon pomeni »vzhajajoče sonce« in ponazarja njeno lego na skrajnem vzhodu velike Azije. Japonska in njeno ljudstvo so navkljub tujim vplivom obdržali veliko svojih navad: kaligrafsko pisavo, oblikovanje keramike, elegantne lesene hiše s papirnatimi stenami, oblikovanje cvetja, med katerim kraljuje češnjev cvet ter duh samurajev. Gotovo pa je to dežela, ki je danes bolj poznana tudi po svoji visoki tehnologiji, robotih in po najhitrejših vlakih na svetu. Ne smemo pozabiti na sveto goro Fudži, ki je za Japonce najbolj spoštovan simbol, staro prestolnico Kjoto, tragično Hirošimo in sodobno metropolo Tokio.
Japonska meri 377.864 kvadratnih kilometrov in s 127,5 milijona prebivalcev spada med največje in najbolj razvite države. Po obsegu bruto domačega proizvoda (4.378 milijard dolarjev leta 2007) je druga najbogatejša država na svetu. BDP na prebivalca je v letu 2007 znašal dobrih 34.000 dolarjev. Etnična sestava je zelo enotna, saj je več kot 99 odstotkov vseh prebivalcev japonske narodnosti. Prevladujoči religiji sta šintoizem in budizem.
Uradni jezik: japonščina
Državna himna: Kimi Ga Jo
Glavno mesto: Tokio
Površina: 377.835 km²
Prebivalstvo: 126.434.964
Gostota: 334/km²
Valuta: jen
Časovni pas: UTC+9
Vrhnja internetna domena: .jp
Nacionalna klicna koda: ++ 81
Regije
Japonska je razdeljena na več regij. Honšu, največji in najbolj naseljeni otok, je razdeljen na pet (ali več) regij. Ostali otoki so smatrani kot samostojne regije. Od severa proti jugu si sledijo:
• Hokkaido – večji mesti sta Sapporo in Hakodate.
• Honšu:
• Regija Tohoku – na severovzhodu otoka, kjer sta večji mesti Sendai in Fukušima.
• Regija Kanto – mesta Tokio, Kawasaki, Yokohama, Yokosuka. Vključuje tudi prefekture Gunma, Saitama, Čiba, Točigi in Ibaraki.
• Čubu – hribovita srednja regija na področju Japonskih Alp. Regija, ki meji na Japonsko morje, se imenuje Hokuriku, na Pacifik pa meji regija Tokai. Večji mesti v regiji Hokuriku sta Niigata in Kanazawa, v regiji Tokai pa Nagoya (četrto največje japonsko mesto) in Šizuoka.
• Regija Kinki oz. Kansai – starodavno kulturno in trgovsko središče, z mesti Osaka, Kyoto, Kobe, Nara in Wakayama; vštevši prefekturo Šiga.
• Čugoku – z mesti Hirošima in Okayama.
• Šikoku – najmanjši od štirih glavnih otokov, znan po budističnih romarjih. Večji mesti sta Matsuyama in Takamatsu.
• Kjušu – najjužnejši izmed štirih glavnih otokov. Pomembnejša mesta so Fukuoka, Kitakjušu in Nagasaki.
• Okinava – delno tropska južna veriga otokov, ki poteka v smeri proti Tajvanu. Edino večje mesto je Naha.
Prefekture
Japonska ustava deli državo na 47 prefektur, ki administrativne obveznosti opravljajo neodvisno od centralne vlade. Od severa proti jugu si sledijo: Hokkaido, Aomori, Iwate, Miyagi, Akita, Yamagata, Fukušima, Ibaraki, Prefektura Točigi, Gunma, Saitama, Čiba, Tokio, Kanagawa, Niigata, Toyama, Išikava, Fukui, Jamanaši, Nagano, Gifu, Šizuoka, Aiči, Mie, Šiga, Kyoto, Osaka, Hyogo, Nara, Wakayama, Tottori, Šimane, Okayama, Hirošima, Jamaguči, Tokušima, Kagawa, Ehime, Koči, Fukuoka, Saga, Nagasaki, Kumamoto, Oita, Miyazaki, Kagošima, Okinava
Teritorijalna vprašanja
Japonska nima razrešenih ozemeljskih vprašanj, ki se nanašajo na japonske otoke pred 2. svetovno vojno. To so štirje južni otoki iz verige Kurilskih otokov (ki spadajo pod Rusko administracijo), Skalovje Liancourt (korejsko: Dokdo, japonsko: Takešima), ki spadajo pod Korejsko administracijo – in Otočje Senaku (kitajščina: Diaoyutai), ki si ga lastita tako Tajvan kot Kitajska. Polemičnost teh ozemelj je predvsem v nadzorovanju morskih in drugih naravnih bogastev, ki lahko služijo kot rezerve (zemeljski plin in nafta).
