Sporočilo





    Pogosta vprašanja

    Cepljenja in zdravila

    Odvisno kam se odpravljate in kaj boste počeli. Za nekaj izhodišč si lahko preberete članek o potovalni lekarni in se dogovorite za sestanek s svojim zdravnikom ali obiščete ambulanto za potnike vsaj mesec dni pred potovanjem, da dobite priporočena ali zahtevana cepiva in zdravila. Ne pozabite, da nekatera zdravila oz. cepiva zahtevajo svoj čas, da začno učinkovati.

    Seznaniti se morate z rutinskimi cepivi, kot so ošpice-mumps-rdečke, tetanus in gripa. Glede na to, kam se odpravljate in katere dejavnosti načrtujete, se lahko priporočijo tudi druga cepljenja. Za več si preberite v posamezni državi.

    Rutinska cepljenja so tista, ki se priporočajo vsem  glede na njihovo starost, zdravstveno stanje ali druge dejavnike tveganja. Morda si jih predstavljate kot cepiva za otroke, ki ste jih prejeli pred začetkom šole, vendar se nekatera redno priporočajo tudi odraslim, na primer poživilo proti oslovskemu kašlju pri odraslih Tdap, nekatera pa vsako leto (na primer cepivo proti gripi) ali vsakih 10 let (na primer poživilo proti tetanusu za odrasle).

    Zahtevano cepivo je tisto, ki ga morajo imeti popotniki za vstop v državo na podlagi predpisov te države. Nekatere države morda zahtevajo cepiva proti rumeni mrzlici, meningokoku in otroški paralizi.

    Priporočena cepljenja so tista, ki jih NIJZ priporoča potnikom, da zaščitijo svoje zdravje, tudi če jih vlada države, ki jo obiskujete, ne zahteva za vstop. Popotnike ščitijo pred boleznimi, ki so običajno povezane s potovanjem. Na primer, cepivo proti tifusu lahko prepreči tifus, resno bolezen, ki se širi z okuženo hrano in vodo, ki je običajno ni v Sloveniji.

    Priporočljiva cepljenja pa so odvisna od več dejavnikov, vključno s starostjo, zdravstvenim stanjem in načrtom poti.

    Kako dolgo traja učinek cepljenja, je odvisno od cepiva. Če potujete izven EU, morate vsaj mesec dni pred potovanjem obiskati zdravnika, ki je seznanjen s potovalno medicino. Glede na to, kam greste in ob upoštevanju vaših prejšnjih cepljenj, vam lahko svetuje glede kakršnih koli cepiv in ojačevalcev cepiva. Na termin obvezno prinesite dokumentacijo o cepljenju!

    Ko se pakirate za potovanja v tujino, ne pozabite, da je morda treba s seboj prinesti recepte in druga zdravila. Nekatera zdravila, ki so v Sloveniji običajno predpisana ali na voljo v prosti prodaji, so lahko nezakonita v drugih državah. Preverite pri veleposlaništvu ali konzulatu v državi, ki jo boste obiskali, ali so vaša zdravila v tej državi dovoljena.

    Vsaj en mesec pred odhodom obiščite svojega zdravnika ali ambulanto za potnike, da dobite potrebna ali dodatna zdravila, zdravila pa spakirajte v ročno prtljago – težje jo je izgubiti kot “čekirano” prtljago.

    Rumena mrzlica

    Nekatere države v Južni Ameriki in Afriki zahtevajo, da ob vstopu v državo predložite dokazilo, da ste bili cepljeni proti rumeni mrzlici, tako da predložite mednarodno potrdilo o cepljenju ali profilaksi. Obstajajo pa tudi druge priljubljene popotniške destinacije, kjer je nevarnost okužbe z virusom rumene mrzlice zelo realna, za vstop v državo ni treba biti cepljen.

    Če prejmete cepivo proti rumeni mrzlici samo pred odhodom v države, ki to zahtevajo, lahko ogrozite svoje zdravje. Ker je bolezen rumene mrzlice lahko resna ali celo smrtna, priporočamo, da se posamezniki cepijo, ko potujejo na katera koli območja, kjer obstaja tveganje za okužbo z virusom rumene mrzlice. Uporabite našo spletno stran za posamezno destinacijo, da ugotovite, katera cepljenja se priporoča za posamezno državo.

    Za cepljenje priporočamo, da se oglasite v ambulanti za potnike.

    Tudi če se cepite proti rumeni mrzlici, lahko zaradi pikov komarjev še vedno dobite druge bolezni, kot so malarija, denga in zika. Najboljši načini za preprečevanje bolezni, ki jih prenašajo komarji, so uporaba repelentov za žuželke na prostem, nošenje dolgih hlač in dolgih rokavov ter izbira nastanitev s klimatsko napravo in / ali mrežami proti komarjem. Za potovanja na območja, kjer obstaja tveganje za malarijo, se lahko svetuje tudi jemanje zdravil, ki lahko preprečijo malarijo.

    Pri večini ljudi traja do 10 dni po prejemu cepiva, da se zaščitijo pred virusom rumene mrzlice. Če vaša destinacija zahteva cepivo proti rumeni mrzlici, tako postane dokazilo o cepljenju veljavno šele 10 dni po prejemu cepiva.

    Nekateri ljudje ne smejo dobiti cepiva proti rumeni mrzlici: dojenčki, mlajši od 6 mesecev, ali ljudje z anamnezo slabe reakcije na cepivo ne smejo prejeti cepiva proti rumeni mrzlici. Če imate motnjo timusa, povezano z nenormalnim delovanjem imunskih celic (kot je timom ali miastenija gravis), ne smete prejeti cepiva proti rumeni mrzlici. Če je rak ali zdravila ali sevanje, ki se uporabljajo za zdravljenje raka, oslabilo vaš imunski sistem, ne smete prejeti cepiva proti rumeni mrzlici. Če ste prejeli presaditev organa in jemljete zdravila za preprečevanje zavrnitve tega presadka, ne smete prejeti cepiva proti rumeni mrzlici. Tudi druga stanja in zdravila lahko vplivajo na vaš imunski sistem in so lahko razlog, da ne prejmete cepiva proti rumeni mrzlici. Če želite izvedeti več, se posvetujte s svojim zdravnikom.

    Če ste starejši od 60 let, ste noseči ali dojite, se pred cepljenjem proti rumeni mrzlici posvetujte s svojim zdravnikom. Cepivo lahko ogroža vaše zdravje. Če ste okuženi z virusom HIV, se posvetujte s svojim zdravnikom; morda boste še vedno lahko prejeli cepivo proti rumeni mrzlici, odvisno od števila celic CD4 in delovanja imunskega sistema. Dojenčki, stari 6–8 mesecev, lahko prejmejo cepivo proti rumeni mrzlici, čeprav je manj tvegano odložiti potovanje na območja z rumeno mrzlico, dokler otrok ni star 9 mesecev ali več. Po 9. mesecu starosti so tveganja za zdravje zaradi cepiva znatno manjša.

    COVID-19

    Da, ljudje, ki so preboleli COVID-19, lahko varno potujejo, če izpolnjujejo pogoje za potovanje.

    Potnikom, ki so v zadnjih 90 dneh preboleli COVID-19, po navadi ni treba opraviti testiranja. Če se pri njih pojavijo simptomi COVID-19 pred potovanjem, med njim ali po njem, se morajo izolirati in se posvetovati z zdravnikom za priporočila glede testiranja.

    Potniki morajo upoštevati druga potovalna priporočila in zahteve za domača in mednarodna potovanja.

    Ohranjanje fizične razdalje za preprečevanje COVID-19 je v javnem prevozu pogosto težavno. Ljudje se morda ne bodo mogli izogniti gneči na letalih, vlakih ali avtobusih.

    Zaščitite se pred COVID-19 tako, da ste na tekočem s svojimi cepljenji proti COVID-19 in z nošenjem maske v javnem prevozu. Vsi, stari 2 leti ali več, ne glede na status cepljenja, morajo pravilno nositi masko ali respirator, ki se dobro prilega, v zaprtih prostorih javnega prevoza (kot so letala, vlaki, avtobusi, trajekti) in prometnih središčih (kot so letališča, postaje in morska pristanišča), še posebej na mestih, ki so natrpana ali slabo prezračevana, kot so letališke čakalnice.

    Da. Možnost okužbe s COVID-19 na ladjah za križarjenje je velika, ker se virus zlahka širi med ljudmi  na ladjah. Iz tega razloga se priporoča naslednjim skupinam ljudi, da se izogibajo potovanju z ladjami za križarjenje, vključno z rečnimi križarjenji, po vsem svetu:

    • osebe, ki niso cepljene s poživitvenimi odmerki cepiva proti COVID-19.
    • osebe s povečanim tveganjem za hude bolezni, ne glede na cepilni status, vključno s:
      • starejši odrasli in odrasli vseh starosti z resnimi kroničnimi boleznimi, kot so bolezni srca, kronične pljučne bolezni in sladkorna bolezen.
      • otroci z določenimi zdravstvenimi težavami.
    Povzetek

    Spletna stran uporablja piškotke. Nujnega, ki omogoča normalno delovanje, smo vam že namestili, veseli pa bomo, če nam dovolite uporabiti tudi zasebnosti prijazno analitiko - le tako namreč vemo, kaj vas zanima in vsebine ustrezno dopolnimo.

    Več o tem, kako obdelujemo vaše osebne podatke na tej spletni strani, si lahko preberete v naši Politiki zasebnosti.