Poljska

Republika Poljska (krajše Poljska) je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu. Njen položaj in dostopnost ozemlja sta pomenila, da se je na njenem ozemlju bilo mnogo vojn, in skozi stoletja so se njene meje znatno spreminjale. Med letoma 1945 in 1989 je Poljska pripadala komunističnemu vzhodnemu bloku.

Zdravstvena tveganja

Cepljenja

Bolezen

Cepljenje

Klopni meningoencefalitis

Za potnike priporočamo cepljenje

Tetanus

Za potnike priporočamo cepljenje

Steklina

Za določene skupine potnikov priporočamo cepljenje

Hepatitis B

Za potnike priporočamo cepljenje

Hepatitis A

Za določene skupine potnikov priporočamo cepljenje

DOBRO JE VEDETI

Poljska skoraj v celoti leži na delu severnoevropskega Nemško-poljskega nižavja, povprečna višina države je 173 metrov. Južna meja poteka po gorovjih Sudeti in Karpati (tudi gorovje Tatra, kjer je najti najvišji vrh države, Rysy z 2.499 metri).

Poljsko prečka nekaj večjih evropskih rek: Visla (Wisła), Odra, Varta (Warta) in Bug. Pomembna lastnost je tudi nekaj več kot 9.300 jezer, ki so posledica ledeniške dejavnosti in se v večji meri nahajajo na severu države, še zlasti v Mazurskem vojvodstvu, ki slovi po svojih jezerih. Velik del površja dežele je pokrit z gozdovi.

Poljska ima zmerno toplo kontinentalno podnebje s hladnimi, oblačnimi in intenzivnimi zimami. Poletja so mila, deževje pa je razmeroma pogosto tudi v tem letnem času.

Poljska ima 23 narodnih parkov s skupno površino 314.527 ha (3145,27 km²).

Narodni parki: narodni park Babia Gora, narodni park Bialowieza, narodni park Biebrza, narodni park Bieszczady, narodni park Bory Tucholskie, narodni park Drawa, narodni park Gorce, narodni park Gory Stolowe, narodni park Kampinos, narodni park Karkonosze, narodni park Magura, narodni park Narew, narodni park Ojcow, narodni park Pieniny, narodni park Polesie, narodni park Roztocze, Slowinski narodni park, Swietokrzyski narodni park, narodni park Tatra, narodni park Ujście Warty, Wielkopolski narodni park, narodni park Wigry, narodni park Wolin.

Glede na zahodnoevropske standarde ima Poljska slabo razvito omrežje cest, vodnih in železniških poti. Skupna dolžina poljskih cest znaša 364.657 km, skupna dolžina železnic pa 23.420 km. V državi je registriranih okoli 9.283.000 osebnih avtomobilov ter okoli 1.762.000 tovornih vozil in avtobusov (2000).

Poljska ima 8 večjih letališč, skupno pa 122 letališč. Skupna dolžina prevoznih rek in drugih vodnih poti je 3.812 km. Trgovsko ladjevje države sestoji iz 144 ladij ter dodatnih 100 ladij, ki so registrirane v drugih državah. Glavna pristanišča so Gdansk, Gdynia, Kołobrzeg, Szczecin, Świnoujście, Ustka, Varšava in Wrocław.

Leta 2000 je bil Telekomov delež v BDP 4,4 % (2,5 % leta 1996). Kljub visokemu porastu uporabe telefonskih linij (282 na tisoč prebivalcev leta 2000, 78 na tisoč prebivalcev leta 1989) je telefonska infrastruktura razmeroma slabo razvita.

Zadnje novice iz države
Poljska

Poljska

19. julija, 2022
Opičje koze (Monkeypox)

Opičje koze (Monkeypox)

23. junija, 2022

Osnovni podatki

Uradni jezik: poljščina 
Državna himna: Mazurka Dombrovskega
Glavno mesto: Varšava
Površina: 312.685 km²
Prebivalstvo: 38,635,144
Gostota: 123,6/km²
Valuta: zlot (złoty) (PLN)
Časovni pas: GMT+1 (+2 poletni čas)
Vrhnja internetna domena: .pl
Nacionalna klicna koda: 48
 

Državno ime Poljska (Polska) je bilo prvič uporabljeno v 11. stoletju, izhaja pa iz imena plemena Polanie, ki se je na območju med Odro in Vislo naselilo po propadu Rimskega imperija v 5. stoletju.

Poljska je razdeljena na vojvodstva (województwo) kot administrativne enote. Vojvodstvo je na Poljskem razdelitvena enota vse od 14. stoletja. Po Aktu o reorganizaciji lokalne uprave iz leta 1998 je bilo ustanovljenih 16 vojvodstev kot nadomestilo za poprejšnjih 49, ki so obstajala od 1. julija 1975.

Današnje administrativne enote so bile oblikovane zlasti na podlagi zgodovinskih pomenov in vlog pokrajin, medtem ko je razdelitev med letoma 1975 in 1998 temeljila predvsem na položaju mestnih središč. Trenutna vojvodstva se po površini raztezajo od 10.000 km² (Opoljsko vojvodstvo) do več kot 35.000 km² (Mazovijsko vojvodstvo), po številu prebivalcev pa od milijona (Lubuško vojvodstvo) do preko petih milijonov (Mazovijsko vojvodstvo).

Vojvodstva: Kujavsko-Pomorjansko vojvodstvo (Kujawsko-Pomorskie), Lodzsko vojvodstvo (Łódzkie), Lublinsko vojvodstvo (Lubelskie), Lubuško vojvodstvo (Lubuskie), Malopoljsko vojvodstvo (Małopolskie), Mazovijsko vojvodstvo (Mazowieckie), Opoljsko vojvodstvo (Opolskie), Podkarpatsko vojvodstvo (Podkarpackie), Podlaško vojvodstvo (Podlaskie), Pomorjansko vojvodstvo (Pomorskie), Spodnješlezijsko vojvodstvo (Dolnośląskie), Svetokriško vojvodstvo (Świętokrzyskie), Šlezijsko vojvodstvo (Śląskie), Varminsko-Mazursko vojvodstvo (Warmińsko-Mazurskie), Velikopoljsko vojvodstvo (Wielkopolskie), Zahodnopomorjansko vojvodstvo (Zachodniopomorskie)