Cepljenja
DOBRO JE VEDETI
Poljska skoraj v celoti leži na delu severnoevropskega Nemško-poljskega nižavja, povprečna višina države je 173 metrov. Južna meja poteka po gorovjih Sudeti in Karpati (tudi gorovje Tatra, kjer je najti najvišji vrh države, Rysy z 2.499 metri).
Poljsko prečka nekaj večjih evropskih rek: Visla (Wisła), Odra, Varta (Warta) in Bug. Pomembna lastnost je tudi nekaj več kot 9.300 jezer, ki so posledica ledeniške dejavnosti in se v večji meri nahajajo na severu države, še zlasti v Mazurskem vojvodstvu, ki slovi po svojih jezerih. Velik del površja dežele je pokrit z gozdovi.
Poljska ima zmerno toplo kontinentalno podnebje s hladnimi, oblačnimi in intenzivnimi zimami. Poletja so mila, deževje pa je razmeroma pogosto tudi v tem letnem času.
Poljska ima 23 narodnih parkov s skupno površino 314.527 ha (3145,27 km²).
Narodni parki: narodni park Babia Gora, narodni park Bialowieza, narodni park Biebrza, narodni park Bieszczady, narodni park Bory Tucholskie, narodni park Drawa, narodni park Gorce, narodni park Gory Stolowe, narodni park Kampinos, narodni park Karkonosze, narodni park Magura, narodni park Narew, narodni park Ojcow, narodni park Pieniny, narodni park Polesie, narodni park Roztocze, Slowinski narodni park, Swietokrzyski narodni park, narodni park Tatra, narodni park Ujście Warty, Wielkopolski narodni park, narodni park Wigry, narodni park Wolin.
Glede na zahodnoevropske standarde ima Poljska slabo razvito omrežje cest, vodnih in železniških poti. Skupna dolžina poljskih cest znaša 364.657 km, skupna dolžina železnic pa 23.420 km. V državi je registriranih okoli 9.283.000 osebnih avtomobilov ter okoli 1.762.000 tovornih vozil in avtobusov (2000).
Poljska ima 8 večjih letališč, skupno pa 122 letališč. Skupna dolžina prevoznih rek in drugih vodnih poti je 3.812 km. Trgovsko ladjevje države sestoji iz 144 ladij ter dodatnih 100 ladij, ki so registrirane v drugih državah. Glavna pristanišča so Gdansk, Gdynia, Kołobrzeg, Szczecin, Świnoujście, Ustka, Varšava in Wrocław.
Leta 2000 je bil Telekomov delež v BDP 4,4 % (2,5 % leta 1996). Kljub visokemu porastu uporabe telefonskih linij (282 na tisoč prebivalcev leta 2000, 78 na tisoč prebivalcev leta 1989) je telefonska infrastruktura razmeroma slabo razvita.