Uradna jezika: tonganščina, angleščina
Glavno mesto: Nuku’alofa
Koordinate glavnega mesta: 10° 00′ J, 175° 00′ V
Površina: 748 km²
Prebivalstvo: 103.036 (2000)
Gostota: 137,7/km²
Valuta: tonški Pa’anga (TOP)
Časovni pas: UTC +13
Neodvisnost od Združenega kraljestva: 4. julij 1970
Državna himna: Koe Fasi Oe Tu’i Oe Otu Tonga
Vrhnja internetna domena: .to
Nacionalna klicna koda: ++ 676

Zgodovina

Polinezijski naseljenci Tonge, ki jih je pred približno 2500 leti najprej naselila civilizacija Lapita, so postopoma razvili izrazito in močno etnično identiteto, jezik in kulturo kot ljudstvo Tonga. Hitro so vzpostavili močno osnovo po južnem Pacifiku in to obdobje tonganskega ekspanzionizma in kolonizacije je znano kot cesarstvo Tuʻi Tonga. Iz vladavine prvega tonganskega kralja ʻAhoʻeituja je Tonga prerasla v regionalno velesilo. To je bila talasokracija, ki je osvojila in nadzorovala predele Pacifika brez primere, od delov Salomonovih otokov in celotne Nove Kaledonije in Fidžija na zahodu do Samoe in Niueja ter celo do delov sodobne Francoske Polinezije na vzhodu. Tuʻi Tonga je postala znana po svojem gospodarskem, etničnem in kulturnem vplivu na Pacifik, ki je ostal močan tudi po samoanski revoluciji v 13. stoletju in Evropejcem, ki so odkrili otoke leta 1616.

Od leta 1900 do 1970 je imela Tonga status britanske zaščitene države. Združeno kraljestvo je skrbelo za zunanje zadeve Tonge v skladu s pogodbo o prijateljstvu, vendar Tonga nikoli ni prepustila svoje suverenosti nobeni tuji sili. Leta 2010 je Tonga naredila odločilen korak stran od svoje tradicionalne absolutne monarhije in postala popolnoma delujoča ustavna monarhija, potem ko so zakonodajne reforme utrle pot za njene prve delne predstavniške volitve.