Zdravstvena tveganja

Cepljenje in zaščita

Bolezen

Cepljenje

Meningokokni meningitis

Za določene skupine potnikov priporočamo cepljenje

Tifus

Za potnike priporočamo cepljenje

Tetanus

Za potnike priporočamo cepljenje

Steklina

Za določene skupine potnikov priporočamo cepljenje

Hepatitis B

Za potnike priporočamo cepljenje

Malarija

Zaščita pred malarijo je obvezna v celi državi, celo leto

Rumena mrzlica

Za potnike, ki potujejo v državo z rumeno mrzlico, je cepljenje obvezno, certifikat o cepljenju pa je obvezen, če v ciljno državo vstopa iz države z rumeno mrzlico

Hepatitis A

Za potnike priporočamo cepljenje

Zdravstvena tveganja

Priporočljiva rutinska cepljenja: Če niste bili cepljeni za ošpice, mumps, rdečke (MMR), DI-TE PER (davica, oslovski kašelj, tetanus) in poliovirus.

Rumena mrzlica: Cepljenje proti rumeni mrzlici je potrebno za vse potnike, ki potujejo iz držav z visokim tveganjem za prenos.
Priporočila CDC: za vse potnike, starejše od 9 mesecev

Hepatitis A: Cepljenje proti hepatitisu A je priporočljivo za vse potnike, ki potujejo ali delajo na področjih z srednjim ali visokim tveganjem za prenos virusa  hepatitisa A, kjer so lahko izpostavljeni virusom preko vode ali hrane.  Primeri obolenj s hepatitisom A na potovanju se lahko pojavijo tudi med potovanji v države v razvoju, za katere že obstajajo standardni potovalni načrti z ustaljenimi nastanitvami in prehranjevalnimi navadami.

Hepatitis B: Cepljenje proti hepatitisu B je priporočljivo za vse potnike, ki potujejo ali delajo na področjih s srednjim ali visokim tveganjem za prenos virusa (HBV), še posebno za tiste, ki so lahko izpostavljeni kontaktu s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami, imajo spolne odnose z lokalnim prebivalstvom ali se lahko okužijo pri zdravljenju (npr. pri nesrečah…).

Tifus: Cepljenje proti tifusu je priporočljivo za vse potnike, ki potujejo ali delajo na področju vzhodne Afrike, še posebej za tiste, ki bodo obiskali manjša mesta, vasice in podeželje ter dalj časa ostali pri prijateljih in sorodnikih, kjer so v večji meri izpostavljeni okužbi s tifusom preko hrane in vode.

Meningitis: Cepljenje proti meningitisu je priporočljivo, v kolikor nameravate obiskati dežele, kjer poročajo o epidemijah meningokokne bolezni med decembrom in junijem.

Steklina: Cepljenje proti steklini je priporočljivo samo za določene skupine potnikov, ki preživijo veliko časa zunaj, posebej v ruralnih predelih in sicer pri aktivnostih, kot so: kolesarjenje, kampiranje ali pohodništvo.  Prav tako je cepljenje proti steklini priporočljivo za potnike z značilnimi poklicnim tveganjem (npr. veterinarji), za dolgotrajne potnike in osebe, ki živijo na področjih z visokim tveganjem izpostavljenosti; za potnike, ki so vključeni v aktivnosti, ki jih lahko pripeljejo v direkten stik z netopirji, mesojedimi živalmi in drugimi nevarnimi sesalci. Posebej ogroženi so otroci, ker se radi igrajo z živalmi, lahko prejmejo več ugrizov ali pa o njih ne poročajo.

Polio: Priporočeno za odrasle potnike, ki so prejeli primarno serijo ali inaktiviranih poliovirusov (IPV) ali oralno polio cepivo (OPV). Priporočamo dodatni odmerek IPV pred odhodom.

Malarija: Področja Ugande z malarijo: vsa

V kolikor potujete v Ugando svetujemo, da se pred potovanjem o ustrezni zaščiti posvetujete z zdravnikom v Ambulanti za potnike.

Poti za preprečevanje malarije:
·    predpisana antimalarična zdravila
·    uporaba repelentov, dolga oblačila za zaščito pred piki komarjev
·    prenočevanje v klimatiziranih in dobro zaprtih sobah ali pod zaščitnimi mrežami

Posebno opozorilo: Klorokin ni učinkovito antimalarično zdravilo v Ugandi in naj ga ne bi uporabljali.

Zadnje novice iz države

Osnovni podatki

Uradni jezik: angleščina
Državna himna: Oh Uganda, Land of Beauty
Glavno mesto: Kampala
Površina: 241.038 km²
Prebivalstvo: 36.824.000
Gostota: 137,1/km²
Valuta: šiling
Časovni pas: UTC+3
Vrhnja internetna domena: .ug

Zgodovina
V 13. stoletju na tem področju nastane država Kitara, ki sčasoma nadzoruje tudi državi Ankole in Bugando. Konec 17. stoletja razpade na manjše državice Bunyoro, Karagwe in Toro. V 18. stoletju se osvobodi tudi Buganda, ki v 19. stoletju postane močna monarhija, povezana z arabskimi trgovci.
V drugi polovici 19. stoletja prispejo na to območje angleški raziskovalci in misijonarji. Leta 1888 postane ozemlje del Britanske vzhodnoafriške družbe. Leta 1894 Velika Britanija prisili kralja Bugande Mwango, da prizna njen protektorat. Razširitev britanskega protektorata tudi na ostale dele – Ankole, Bunyoro in Toro – je dosežena z vojaško silo. Protektorat dobi končne meje leta 1914.
Po koncu II. svetovne vojne se organizira protikolonialno gibanje. Ustanovi se več strank; Bataka leta 1946, Zveza afriških kmetov Ugande leta 1948 in Narodni kongres Ugande (Uganda People’s Congress – UPC) leta 1952. Na Londonski konferenci oktobra 1961 je dosežen sporazum , po katerem Uganda 1. marca 1962 dobi notranjo samoupravo, 9. oktobra 1962 pa postane neodvisna država.
Buganda, največja pokrajina bivšega protektorata, kot tudi ostale pokrajine, je priznana kot monarhija. Oktobra 1963 je Uganda razglašena za republiko, kralj Bugande Eduard Mutesa II. pa postane predsednik države. Poleti 1966, po spopadih s privrženci monarhije, se ukine privilegij stare kraljevine.