Republika Zimbabve je celinska država v južnem delu afriške celine, med Viktorijinimi slapovi, reko Zambezi in reko Limpopo. Na jugu meji na Južno Afriko, na zahodu na Bocvano, na severu na Zambijo, ter na vzhodu na Mozambik.
Bolezen | Cepljenje |
Priporočljiva rutinska cepljenja: Če niste bili cepljeni za ošpice, mumps, rdečke (MMR), DI-TE PER (davica, oslovski kašelj, tetanus) in poliovirus.
Hepatitis A: Cepljenje proti hepatitisu A je priporočljivo za vse potnike, ki potujejo ali delajo na področjih z srednjim ali visokim tveganjem za prenos virusa hepatitisa A, kjer so lahko izpostavljeni virusom preko vode ali hrane. Primeri obolenj s hepatitisom A na potovanju se lahko pojavijo tudi med potovanji v države v razvoju, za katere že obstajajo standardni potovalni načrti z ustaljenimi nastanitvami in prehranjevalnimi navadami.
Hepatitis B: Cepljenje proti hepatitisu B je priporočljivo za vse potnike, ki potujejo ali delajo na področjih s srednjim ali visokim tveganjem za prenos virusa (HBV), še posebno za tiste, ki so lahko izpostavljeni kontaktu s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami, imajo spolne odnose z lokalnim prebivalstvom ali se lahko okužijo pri zdravljenju (npr. pri nesrečah…).
Tifus: Cepljenje proti tifusu je priporočljivo za vse potnike, ki potujejo ali delajo na področju centralne Afrike, še posebej za tiste, ki bodo obiskali manjša mesta, vasice in podeželje ter dalj časa ostali pri prijateljih in sorodnikih, kjer so v večji meri izpostavljeni okužbi s tifusom preko hrane in vode.
Steklina: Cepljenje proti steklini je priporočljivo samo za določene skupine potnikov, ki preživijo veliko časa zunaj, posebej v ruralnih predelih in sicer pri aktivnostih, kot so: kolesarjenje, kampiranje ali pohodništvo. Prav tako je cepljenje proti steklini priporočljivo za potnike z značilnimi poklicnim tveganjem (npr. veterinarji), za dolgotrajne potnike in osebe, ki živijo na področjih z visokim tveganjem izpostavljenosti; za potnike, ki so vključeni v aktivnosti, ki jih lahko pripeljejo v direkten stik z netopirji, mesojedimi živalmi in drugimi nevarnimi sesalci. Posebej ogroženi so otroci, ker se radi igrajo z živalmi, lahko prejmejo več ugrizov ali pa o njih ne poročajo.
Malarija: Področja Zambije z malarijo: vsa
Zambija je malarična skozi celo leto v dolini reke Zambezi, vključno z mestnimi predeli, v ostalih predelih države pa sezonsko v času dežja od novembra do vključno junija.
V kolikor potujete v Zambijo svetujemo, da se pred potovanjem o ustrezni zaščiti posvetujete z zdravnikom v Ambulanti za potnike.
Poti za preprečevanje malarije:
· predpisana antimalarična zdravila
· uporaba repelentov, dolga oblačila za zaščito pred piki komarjev
· prenočevanje v klimatiziranih in dobro zaprtih sobah ali pod zaščitnimi mrežami
Posebno opozorilo: Klorokin ni učinkovito antimalarično zdravilo v Zambiji in naj ga ne bi uporabljali.
Uradni jeziki: angleščina, shonaščina, ndebeleščina
Državna himna: Kalibusiswe Ilizwe leZimbabwe (Blagoslovljena naj bo dežela Zimbabve)
Glavno mesto: Harare
Koordinate Harareja: 17° 50′ J, 31° 03′ V
Površina: 390.580 km²
Prebivalstvo: 12.576.742
Gostota: 32/km²
Valuta: zimbabveški dolar (Z$)
Časovni pas: UTC +2 (poletni čas)
Vrhnja internetna domena: .zw
Nacionalna klicna koda: ++ 263
Zgodovina
Bantujska ljudstva so se naselila na ozemlju Zimbabveja že pred 2000 leti.
Ljudstvo Shona je ustvarilo prvo veliko državo na tem ozemlju, Great Zimbabwe, ki se je začela razvijati v 11. stoletju v povezavi z arabskimi trgovci na obalah Indijskega oceana. V začetku 15. stoletja ljudstvo Karanga s kraljem Mutoto organizira močno vojaško in politično kraljestvo Mwanamutapo, ki poleg večjega dela današnjega Zimbabveja obsega tudi dele Mozambika vse do obale Indijskega oceana.
Prihod Portugalcev v začetku 16. stoletja, njihov prodor v notranjost in uničenje trgovskih poti oslabi imperij do te mere, da razpade na dva dela.
Države ljudstva Shona se združijo v enotno kraljestvo Rozwi, ki do konca 16. stoletja uspe pregnati Portugalce. V začetku 19. stoletja, po dveh stoletjih miru in razcveta, kot posledica nemirov v Transvaalu in Natalu začne prodirati na to območje ljudstvo Ndebele pod vodstvom Moselekatseja, ki povzroči razpad kraljestva. Njegov sin Lobungula leta 1888 podpiše dogovor z Angleži, na osnovi katerega Britanska južnoafriška družba (BSAC) dobi koncesijo za izkoriščanje rudnih bogastev. Leta 1895 je poimenovana po upravniku te družbe Cecilu Rhodesu kot Rodezija.
Po uporu ljudstev Ndebele in Shona (prva Chimurenga) britanska vlada prevzame nadzor nad vojaškim oddelkom BSAC. Leta 1922 pride do referenduma, na katerem se del belcev izjasni za samostojnost, del za priključitev k Južni Afriki, medtem ko večinsko črnsko prebivalstvo nima pravice do glasovanja. Leto kasneje Velika Britanija razglasi Južno Rodezijo za samoupravno kolonijo, leta 1953 pa jo združi s Severno Rodezijo in Njaso v Federacijo Rodezije in Njase. Leta 1960 je ustanovljeno gibanje Zveza afriškega ljudstva Zimbabveja – ZAPU pod vodstvom Joshue Nkoma, kmalu zatem pa še Afriška narodna zveza Zimbabveja – ZANU s kasnejšim vodjem Robertom Mugabejem.
Po ločitvi federacije leta 1963 belska uprava zahteva neodvisnost. Velika Britanija jo zavrne s politiko NIBMAR, to je ni neodvisnosti brez demokratične reforme – vladavine večinskega dela prebivalcev (No Independence Before Majority African Rule). Posledica tega je neodvisnost, ki jo enostransko razglasi ministrski predsednik Rodezije Ian Smith dne 11. novembra 1965. Proti koncu 60-ih let 20. stoletja se upor proti belcem stopnjuje. S končanjem bele vladavine v Mozambiku leta 1975 gverilske akcije sprožijo grmičarsko vojno (drugo Chimurengo). Belski režim se začne pogajati z uporniki iz ZANU in ZAPU. Pogajanja privedejo do Londonske konference (1979 – 1980), na kateri Angleži določijo prekomorskega guvernerja, da razoroži gverilo, izvede volitve in zagotovi neodvisnost koalicijski vladi Joshua Nkome. Na svobodnih volitvah februarja 1980 zmaga Robert Mugabe, vodja ZANU. Dne 17. aprila 1980 je priznana kot neodvisna država Zimbabve.
